Prvič očka in še kaj…

Pred dnevi je Neža padla s kolesom…malce se je udarila z glavo v večji kamen…ni bilo nič hujšega…ob hitrem ukrepanju njene mamice, ki je udarnino namazala z margarino, se tudi plavica ni pokazala. Čez nekaj trenutkov pa sem sam hotel videt, če se še kaj pozna na njeni glavi.

Pridem do nje, se sklonim, ona pa me zavrne rekoč: “Ne tikaj me tata, samo gledaj…me boli.”

Bilo je na dopustu…nekega dne, ko smo se vračali s sprehoda iz mesta, pogledam nazaj, kje je Neža…začuden vidim, da sedi na robniku ob cesti in strmi predse…z Mirjam pristopiva do nje in jo vprašam:

“Neža, kaj delaš?Pridi, gremo…”

Ona pa mrtvohladno odgovori: “Ne glem,cakam atobus”      (Ne grem, čakam avtobus)

Pred dvemi leti, dan pred tvojim rojstvom, sem z žalostjo pospremil tvojo mamico v porodnišnico,kjer naj bi čakala na tvoj prihod v najin dom…to naj bi trajalo približno deset dni. Žalosten sem bil, ker nisva bila skupaj, po drugi strani pa zelo nestrpen in neučakan, da te ugledam, da te stisnem v svoje naročje…ker je bila tudi mamica zelo žalostna zaradi tega ker nisem bil ob njej, izgleda, da si tudi ti to čutila in si vzela stvari v svoje rokice in si hotela že kar naslednji dan k nama…

Naslednji dan proti večeru, ob 18:23 si zagledala svetlobo tega sveta in začelo se je naše druženje…spremenila si mi življenje in to še na boljše, kot je bilo do takrat.

Včeraj si praznovala svoj 2. rojstni dan… VSE NAJBOLJŠE MOJA NEŽA…srečen sem in ponosen nate…

Zelo, zelo te imam rad…

tvoj tata

Letošnji pust, je bil Nežin prvi pust v pravem smislu besede. Lani je bila res premajhna za kakšne pustne neumnosti, saj ni hodila, pa še plazila je bolj slabo. Letos pa je bilo zato drugače in še bolj veselo zaradi tega.

Glede na to, da je zelo za štose in rada uganja norčije, sem bil prepričan, da jo ne bo težko pripraviti na to, da sodeluje v maškarah. Kostim je brez problema oblekla že pred tremi tedni, zataknilo pa se je pri lasulji. Ne in ne….ni šans, da bi jo dala na glavo…tudi podkupovanje ni vžgalo…bila je neomajna v svoji nameri, da tega ne bo imela na glavi, tako da sva se z Mirjam odločila, da bo pač imela namesto nje samo kapo.

Prišla je sobota, Mirjam je bila v službi, midva pa sva se po zajtrku začela pripravljati za njeno prvo maškarado. Pri oblačenju je aktivno sodelovala tako kot vedno, ko pa sem ji hotel dat na glavo kapo, pa me je šokirala…dobesedno je  zahtevala, da mora imeti lasuljo. Niti malo nisem premišljeval, ampak sem ji jo kar takoj posadil na glavo, da se ne bo premislila.

Na ulici pa se je potem vse dogajalo zelo spontano. Bilo je veliko njenega veselega kričanja, metanja konfetov, ogledovanja drugih maškar…z veseljem je sprejela nekaj sladkarij, ki so ji ponujali mimoidoči… pa požela je veliko navdušenja od vseh, ki so naju srečali. Popoldan, ko smo bili zunaj vsi trije skupaj, pa smo srečali tudi njenega prijatelja Matička z mamico in spet je bilo veselja ogromno, saj sta oba prav uživala vsak v svoji novi podobi.

V nedeljo sva jo pa peljala na maškarado v Gostinsko šolo, kjer so organizirali pustno rajanje za otroke. Neža je uživala, saj je bila glasna glasba, pa še vrteli so vse njene znane pesmice. Vseskozi je plesala, migala, ploskala…prav lepo jo je bilo gledati, saj se je videlo, da zelo uživa.

Njen prvi pust je za njo…no, ne še čisto, saj je morala danes v vrtec prinesti s seboj njen kostim in lasuljo, Njihove pridne vzgojiteljice jih bodo namreč našemile in zarajale skupaj z njimi. Zagotovo ji bo lepo, tako kot ji je bilo čez vikend z menoj in njeno mamico.

V vseh mojih zapisih pa še nisem omenil na čem in kje spi Neža. Kot dojenčica je prve tri mesece spala v spalnici (da je bila ob mamici ) v zibelki, katero nam je posodila soseda Barbara. Še pred dopolnjenim tretjim mesecem, pa se je že preselila v svojo sobico, v svojo taveliko posteljo. 

Ta postelja ni nič posebnega, ali pač…stara je približno 25 let – takrat jo je njen dedi¹ namreč “zadel” na srečolovu in tega ni omenil nikomur…shranil jo je in čakal na svojega prvega vnuka oz.vnukinjo. No, z bratom sva ga kar dolgo pustila čakati , ampak tudi to se je zgodilo…rodila se je Neža in takrat smo presenečeni izvedeli za to zgodbo.

Marsikdo iz mojih krajev², bo spoznal to posteljo, katero uporablja moja hči…narejena je bila v Radečah – v lesni tovarni Sopota Radeče, katera je kasneje neslavno propadla, znana pa je bila ravno po teh kvalitetnih posteljicah. Narejena je iz masivnega lesa, s pomično stranico, na koleščkih…Neža jo rada uporablja in jo bo še nekaj časa. Ko jo bo prerasla, pa jo bom spravil na varno, kjer bo čakala na novega dojenčka..ali bo to spet pri nas, ali pa pri bratu – tega pa še ne vemo

PS:V tem članku je še nekaj slikic postelje in njene sobice.

1. moj oče [↩]
2. predvsem starejši [↩]

 Ne vem, če sem že pisal o kakšni stvari, katere Neža ne mara oz.noče sodelovati pri njih. Moram priznati in jo tudi pohvaliti, da je res pridna deklica, da rada pomaga pri kakšnih opravilih – pri svojih devetnajstih mesecih zelo rada pripravi mizo za obed - zajtrk, kosilo, karkoli…ko nosi krožnike je tako resna in ob tem se ne pusti motiti…lepo jo je videti tako brižno in važno ko to počne.

No, obstaja pa stvar, pri kateri nikakor ne uživa, in verjamem, da pri tem uživa malokateri malček – to je čiščenje nosu. Po priporočilu in nasvetu babice, sva oba zelo pridna pri temu, Mirjam še toliko bolj, saj je to večkrat naredila¹ …to počneva prav vsak dan in kljub temu, da dostikrat ni videti, da bi karkoli bilo v njenem nosku, vedno, potegneva ven kakšen sluzast tujek…verjetno tudi zaradi tega še ni imela vnetja ušes, za katerega pravijo da zelo boli in da ni prijetno.

Kljub temu, da ji vedno nežno prigovarjam, da bo v vsako nosnico dobila po eno kapljico, se tega zelo brani…sigurno ji ni prav prijetno, ampak vedno popusti saj se verjetno zaveda, da ji hočeva samo dobro…in na koncu se oba smejiva ko ji brišem solzice.

To je zaenkrat edina stvar, katero “sovraži”…drugače je pa itak dobrovoljka – rada se smeji, pleše, govori…prav užitek je biti v njeni družbi in popoldnevi, ko sva sama, ko je mamica v službi, so mi prav všeč…resnično uživam, kljub temu da nimam časa zase…še lepši so pa dnevi, ko smo vsi trije doma – to je pa ponavadi ob nedeljah, ko pohajamo po mestu, marini, pri svetilniku…priznam, da mi je bilo v glavnem lepo v življenju, Neža in njena mamica pa sta tisto najslajše in najlepše – zaradi njiju so vsi problemi tako majhni in težave skoraj same od sebe izginjajo iz mojega življenja.

1. to počneva zjutraj in zvečer [↩]

Leto je naokoli…spet so tu tisti lepi, topli trenutki, ko je vznožje okrašene jelke polno darilc, ko stanovanje diši po sveže pečenih piškotih, ko smo vsi nekako še bolj srečni kot ponavadi….in prav je tako, zato pa so prazniki, da nas osrečujejo.

Vsem Vam, ki tale moj blog berete redno, ali pa samo občasno…mogoče ste celo prvič tu, želim v letu 2009 veliko topline, sreče, zdravja, veselja in smeha….radi se imejte…

 Vesele Božične praznike in Srečno v letu 2009

vam želimo Neža, Mirjam in moja malenkost 

Še preden sem prišel živeti na Obalo, sem začel poslušati Radio Capris. Sprva samo na obiskih pri moji ljubezni, kasneje pa tudi preko interneta. No, odkar pa živim tu¹ , pa je stalnica v mojem življenju. O njem sem nekoč, po zanimivem obisku pri njih, že napisal nekaj vrstic.

Od tistega časa se je zgodilo marsikaj z najino Nežo; dobila je skoraj že vse zobe, shodila je, pove že marsikaj, nekaj centimetrov in kilogramčkov je dobila, pa tudi po obnašanju je že postala prava “gospodičnica”  :-) …vseskozi pa jo spremlja omenjeni radio in dostikrat zapleše ob zvokih njihove glasbe.

Jutri praznujejo 15. obletnico delovanja, in ta dogodek je tudi razlog, za tale zapis, obenem pa bi jim rad čestital v svojem in Nežinem imenu in jim zaželel še veliko dobre glasbe in čimmanj motenj na njihovih frekvencah.

1. dobra 3 leta [↩]

Minilo je že kar nekaj časa, odkar je najina deklica izgovorila prvo besedo. Sedaj že govori raznorazne besede, se pogovarja z vsemi svojimi igračami, sama s sabo, z ljudmi ki jo obdajajo…prav lepo je, ko sama pove, kaj želi, če pa še tega ne zna, pa prav nazorno pokaže kaj bi rada. Je iznajdljiva, tako da zelo hitro ugotovim kaj hoče.

Tudi ujeziti se zna, in se krega kot “tavelika” – takrat se mi zdi zelo smešna…po drugi strani pa zelo lepo izkazuje nežnost in svojo pripadnost tako z dejanji kot z svojimi besedami. Je resnično prava “rakica” po nebesnem znaku.

Nekaj besed  s katerimi trenutno komunicira:

mama, tata, nona, nono, copata, teta, tam

dida – dedi    baba – babica    Kemen – Klemen   Nenja – Neža    Jaija – Janja     oda – voda    oka – žoga    pim – pijem    kaka – kakati     auto – avto    Mima – Mirjam     Igoj – Igor     nina – spati   ala - hvala    tuki – tukaj

To je nekaj besed, s katerimi me nasmeje in preseneča dan za dnem. Lepo je biti tata male Neže in resnično uživam v očetovstvu.

Ko padem, keksa iz rok ne izpustim

pred spanjem rada kaj preberem

s prijateljico Klaro

 

Včasih, pred davnimi časi, je živela – država Jugoslavija, z njo pa tudi njeni pionirčki. Danes bi ti pionirčki izgledali približno takole: