Dnevni arhiv: 27.06.2007

Sam doma

Pa je prišel tisti dan, na katerega sva čakala skoraj devet mesecev. Po eni strani sem se ga veselil, po drugi pa sploh ne, saj sem vedel,  da bom nekaj dni brez nje. Sedaj sem tu, v “svoji” sobi, za računalnikom…na televiziji se vrti film, jaz pa sem z glavo pri svoji ljubezni.

Hmmm, če bi se to dogajalo pred približno desetimi leti, bi sedaj to bil rock”n”roll…doma sigurno ne bi bil, saj bi ta njena odsotnost verjetno bila eden od izgovorov za fešto – s prijatelji bi ga žurali do jutra, tako kot je bilo v tistih starih časih. Se dobro poznam, pa prijatelje tudi, tako da z gotovostjo trdim, da bi bilo tako. :-) verjetno mi bo kdo od njih to tudi potrdil,hehe.

Ampak…danes sem deset let starejši…živim s čudovitim dekletom, žensko, ki pod srcem nosi mojega otroka…srečen sem, v tem trenutku pa žalosten, ker nisem ob njej. Ona je v bolnici na ginekološkem oddelku,  v zadnjem tednu nosečnosti. Je zdrava, vse je v redu, prav tako tudi z otrokom , le zaradi varnosti in oteklih nog so jo danes obdržali v njej in bo tam, dokler ne rodi – nato še par dni in spet bova skupaj, oziroma bomo skupaj, saj bomo postali “sveža” družinica.

Sedaj v tem trenutku,  v tem času, pa je vse drugače…počutim se nekako nebogljeno brez nje…nekaj mi manjka…kar nekako se mi ne da v posteljo,prazna je…ta noč bo žalostna tako zame, kot zanjo, saj sva zelo navezana drug na drugega….res jo tako zelo pogrešam, da že kar boli….ampak, bom preživel in iz tega osamljenega večera potegnil samo dobre stvari.

…jutri je nov dan, mogoče je jutri ravno tisti dan, ko se bo rodilo novo življenje.

  • Share/Bookmark