Prišla je skoraj tiho….

Uhh, moja prva osamljena noč v Izoli je minila dokaj hitro, kljub temu, da je bilo spanja malo. Zbudil sem se malce mačkast..le od česa,hmmm – verjetno bo to zaradi neprespanosti. Jutranja rutinska opravila so hitro minila in kmalu sem že opravljal svoje delo v Kopru .

Ob 8:20 me pokliče moja draga, kar me ni presenetilo – bolj me je presenetila sama vsebina tega pogovora:” Sonce, sedaj grem v porodno sobo, že ponoči sem imela popadke, zgleda da bo danes tisti dan. Imej telefon pri sebi, ko te pokličejo pridi. Moram iti….Čao.”

 Madona, panika…”uff, oče bom…grem klicat Janjo, da je v pripravljenosti, saj me sedaj lahko pokličejo kadarkoli” mi je govorilo v glavi. Janjo seveda zbudim in ji razložim situacijo in se dogovoriva kako in kaj, v glavnem pa oba od tistega trenutka čakava na klic.No, klica iz porodnišnice do njenega rednega prihoda v službo nisem dočakal. sam pa niti nisem najbolj vedel kaj naj bi počel v službi, kljub temu, da je dela vedno dovolj.Sam sem se kratkočasil na forumu RR saj za kaj drugega resnično nisem bil sposoben.Misli so bile vseskozi prisotne pri Mirjam. Z šefico spijeva kavico in prijetno kramljava ob čakanju na klic, katerega pa sem končno dočakal ob 13:25 .Poklicala me je babica in mi z umirjenim glasom povedala,naj sedaj lepo počasi pridem v porodnišnico in kar direktno v porodno sobo k Mirjam…itak počasi….hitro sem se poslovil z obljubo da javim ko bo kaj novega.Sproti pokličem še tasta – ne med vožnjo, ker tega ne počnem – da se je začelo.

Na hribu sem bil kmalu. Sprejela me je medicinska sestra Metoda, ki je menda tudi nekaj malega “žlahte” po njeni strani. Oblekla in obula me je po predpisih in že sem bil pri Mirjam..ležala je na boku tam v tisti veliki sobi, pristopil sem k njej, jo poljubil in čakal na navodila. Babica mi razloži ,da sem sedaj jaz “glavni” in da naj ji pomagam dihati – zato bodoči očki, resnično je pametno,da se udeležite tudi vi materinske šole, sploh če boste zraven pri porodu.

Od 14 ure, ko sem prispel k njej so ji tudi začeli dodajati umetne popadke, da ji pospešijo sam porod.Moram povedati in tu zapisati, da je bilo resnično naporno, moja draga me ni najbolj ubogala – vprašanje je tudi, kako bi jaz koga ubogal,če bi imel popadke :-) dekleta, žene, in matere – vsaka vam čast za to kar prestajate. V glavnem, moram zelo pohvaliti mojo ljubezen, katera se je res dobro držala in vse bolečine lepo prenašala, kljub temu, da jo je zadnjih uro in pol začel prijemati še krč na desni nogi – takrat sem pa tudi jaz začel “švicati”, saj sem ji moral dvigovati nogo, jo nategovati zraven pa še asistirati pri dihanju. Vmes sem moral še na hodnik pomiriti taščo ki je bila vznemirjena in panična, ker niso imeli nobenih informacij o tem kaj se dogaja, glede na to, da je že toliko časa v porodni.To je bil moj kiks, da sem jim sploh povedal, da je notri že od osmih. Očki, ne govorte tega staršem, samo skrbelo jih bo po nepotrebnem.

Ob 18 uri in še nekaj pa se je začel finiš…sicer ne vem koliko časa je trajalo, Mirjam je pritiskala, ginekologinja Guzej ji je pomagal od zunaj, jaz pa sem ji potiskal glavo k prsim, babica pa je komandirala in nadzirala sam potek. Zdi se mi, da je potisnila trikrat ali štirikrat…nimam pojma, meni se je Mirjam ful smilila, tako da nisem štel – v glavnem sem poslušal babico ko je govorila kaj že vidi od naše male. “vidim kapico,…glavica je tu – hitro potisnit, saj hoče ven…še malo, še malo…evo jo punco” te besede, no, tako nekako je zvenel njen monolog, nimam pojma, saj sem bil kot v transu. Sploh pa ko sem jo zagledal…vsa mokra, lepljiva , umazana, glavica čudna zaradi potovanja skozi porodni kanal…brrrr, to je moja Neža?Najina Neža? Kljub njeni neprivlačni zunanjosti me je osvojila v trenutku…občutkov se res ne da opisati – to moraš doživeti…..solze so pa kar polzele in polzele…od sreče….Z Mirjam sva se držala za roke in gledala najino hči, ko je ležala na svoji mamici in glasno jokala.

 Neža

Mirjam….zelo sem ponosen nate…srečen sem da sem te spoznal, da živiva skupaj in da imava sedaj najino Nežo.

  • Share/Bookmark

26 komentarjev na "Prišla je skoraj tiho…."

  1. roti, dne 30.06.2007

    Čestitam. Vsem. Je kljub vsemu lepo in nepozabno, a ne? Malo Nežo pa imejta predvsem rada. Tega ni nikoli preveč.

  2. drmagnum, dne 30.06.2007
    drmagnum

    Četitke mamici, Neži veliko sreče, očetu pa zvrhano mero potrpežljivosti.

  3. kiko, dne 30.06.2007

    ČESTITKE OBEMA!!!

  4. Suzana, dne 30.06.2007

    Čestitke ob prelepem dogodku v življenju. Kar solze mi tečejo tako lepo ste napisali.

  5. tadeja, dne 30.06.2007

    zelo lepo je to ,vem sem tudi sama doživela to dvakrat,sicer enkrat sama pa nič zato ,ker vem da me ima rad.čestitsm obema in mali Neži!

  6. vvooodnarka, dne 30.06.2007
    vvooodnarka

    Čestitke mamici, očku in majhni princeski Nežki. Prav lepa je. Vsem trem veliko sreče, predvsem imejta jo rada taka kot bo pridna, navihana… Pa kot pravi Drmagnum se strinjam bo potrebno vložiti potrpežljivost.

  7. mmm, dne 30.06.2007

    Čestitam obema…to morjo bit nepozabni trenutki a…velik sreče pri vzgoji pa tko naprej…še mal pa bo prvi zobk zrastu =)

  8. Mirko, dne 30.06.2007

    Čestitam obema in mali Neži in veliko srečnih trenutkov v življenju.

  9. Viljem, dne 30.06.2007

    Danes smo morali k naši Neži, pa je res prava princeska z mamico vred.
    Pri prihodu v porodnišnico je očka Igor s svojim bratom odšel k Mirjam in izza vrat se je slišal jok. Nato je jok utihnil. Potem pride očka Igor povedat, da se Neža ravno hrani in ko se je najedla je tudi zaspala in tako nismo videli njenih očk, kajti v 1.5 urnem obisku nas niti pogledala ni, je spokojno uživala v svojih sanjah.
    Da ne bo ugibanja. Na obisku sta bila očkova starša iz Radeč in njegov brat Tomaž.
    Neža bo mamici in očku lepšala in krajšala dni; najbrž pa tudi kakšno noč.
    Ostanite zdravi in lepo se imejte.
    Kar ponosen sem na prvo vnukinjo, to lepo sonce!

  10. Kristi & Maša, dne 30.06.2007

    Mirjam in Igor,

    Kaj hočeta si še želet, saj imata vse kar premore svet! Očuvajta nežno lučko malo, v ljubezni vajini prižgano.

  11. anja87, dne 30.06.2007
    anja87

    Čestitke!! :)

  12. Matej, dne 1.07.2007

    :-) se smejem kaj ‘čem’ druzga … a je to najboljša stvar, ki si jo kdaj naredu, al ni … itak da je … stari, moj od zdej si drug človek … ma to si verjeten tko tut sam začutil …

    welcome to club …

  13. Freycha, dne 1.07.2007

    Joj Igor, to si tako napisal, da sem kar solze dobila v oči. Pa hvala, da sem ravno danes zjutraj to prebrala, ko grem popoldne tudi sama v porodnišnico in rabim vse lepe besede, ki jih kdo premore, da premagam strah. Mi bo sicer olajšano, da ne bom tako trpela, kot Mirjam, me je pa vseeno strah. Tolaži me samo to, da bom dobila najlepšega sončka na svetu, tako kot sta ga vidva! Še enkrat (čeprav že stotič) čestitke za prelepo Nežo! Imejta jo rada, veliko jo lubčkajta in cartajta, midva pa se vama pridruživa jutri!!

  14. xxxxxx, dne 1.07.2007

    vse čestitke vsem trem:) ljubezen, ljubezen, ljubezen…;)

  15. ambroise, dne 1.07.2007

    Joj kako je lušna!!! smrk smrk!

    čestitke!

    Vso srečo vsem!!!

  16. Nejc in Neža, dne 1.07.2007

    Igor saos!
    Trikrat hura za malo Nežo.
    Malo berem tvoje članke in vse kar je vaju doletelo je tudi naju z Nežo.
    Uživajte!
    Lep pozdrav,
    Neža,Nejc in mali Rožle

  17. Riba, dne 2.07.2007

    Cestitke!!!

  18. solinar, dne 8.07.2007
    solinar

    Najlepša hvala za vse čestitke ob rojstvu najinega sončka Neže…res je pravi cukrček :-D

  19. mirjam, dne 8.07.2007

    Ljubezen moja!!
    Malo z zamudo, ampak drugače zdaj res ne gre:)))…trenutno se vidva z Nežo cartata,tako, da ti lahko napišem:
    “Hvala in še 100x hvala, ker sva delila najlepše trenutke skupaj in hvala, ker si mi stal ob strani, ker res ne vem, kako bi prenesla ves porod brez tvoje bližine – in vsa tista bolečina, ki se je nabirala v vseh dolgih urah , je hvala tebi bila malo manj boleča – ob trenutku, ko pa sva zagledala najino zlato Nežo sem občutila gromozanksi val ljubezni…nikoli nisem dvomila vate in v tvojo ljubezen, toda tisti trnutek, ko so mi jo položili na trebuh ,sem bila najbolj srečno in ponosno bitje na svetu – in za vse to gre zahvala tebi in tvoji ljubezni.
    Hvala , ker me ljubiš in hvala, ker si postal del mojega življenja!!”

  20. [...] Izgleda res tako.Ampak stvar je drugačna. Kot vsi bodoči starši, sva tudi midva hotela še pred rojstvom najine Neže urediti sobo, pa tega ni “dovolil” Nežin nono, saj je hotel biti zraven [...]

  21. [...] se je veliko; od bolezni njenega očeta, začetkom postopka oploditve, nosečnostjo, rojstvom Neže…bilo je veliko smeha, sreče…nekaj joka, žalosti zaradi omenjene bolezni. Tudi moja [...]

  22. [...] Danes je moja hči stara tri mesece. Kako čas beži…saj človek kar verjeti ne more, da je minilo že toliko časa od dneva ko se je rodila. [...]

  23. [...] in prebirala sveže objave na Ringaraja portalu. Zelo rad sem sam z Nežo, že od vsega začetka najinega druženja, saj mi to zelo dviguje samozaupanje pri delu z dojenčkom. Saj joče, ampak ob [...]

  24. [...] je kmalu po rojstvu , tako kot skoraj vsi novorojenčki dobila krče – kolike. Kako hudo jo je bilo gledati, ko [...]

  25. [...] čase sem se poigraval z mislijo, da zopet obudim svoj blog, katerega sem v prvi vrsti pisal svoji Neži. Pika na i, pa je bilo pred dnevi, ko sem se zadebatiral o slikah, video posnetkih od naših otrok, [...]

  26. [...] na to, da smo ponoči menjali uro, naj bi bilo spanja malo več, ampak Neža tega ni upoštevala…ob petih in pol je že gledala kot čuk in mi “težila”, da [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !