Dnevni arhiv: 13.07.2007

Biti oče

Sedaj sem oče in imam družino. Kar naenkrat imam drugačne skrbi, no, poleg tistih od prej so prišle nove. Ko sem v službi, ne razmišljam samo o Mirjam ampak tudi o tem malem, nežnem bitjecu ki me je tako prevzelo, katero mi je spremenilo življenje – na bolje.

Kar naenkrat začneš na določene stvari malce drugače gledati. Postaneš resnejši? Hmmm, kaj pa vem, to bodo znali povedati tisti ki me obkrožajo v vsakdanjem življenju – sam menim, da nisem resnejši, mogoče zrelejši, malce drugačen.

Kaj je zame lepo? Kot otroku mi je bilo lepo, ko sem videl in stiskal k sebi novo igračo, kot nogometašu, je bilo zelo lepo videti v hrbet nasprotnikovega vratarja, kot deejayu je bilo lepo videti ljudi ki so z vsako novo pesmijo, katero sem jim dal, znoreli na plesišču…lepo je bilo videti sončne zahode, …kar dih mi je zastal, če sem zagledal krasno žensko…

Spanje pravičnega :-)     Življenje je lepo                                       

V vsakem obdobju sem imel tako kot vsi,nekaj, kar se mi je zdelo lepo, kar me je osrečevalo.Ampak biti oče je nekaj najlepšega. Kako lepo je pogledati zvečer v zibelko, kako mala Neža spokojno spi, se v spanju nasmiha, se preteguje – brez kakršnihkoli problemov bi jo lahko gledal cele noči. Kako ponosen stojim tam zraven nje, srečen, tudi kakšna solza se hoče kdaj prikazati. Tako sem srečen, da bi najraje objel ves svet.

Po eni strani mi je sedaj žal, da nisem postal oče že prej, toda zdi se mi, da je vprašanje, če bi otrok takrat dobil tisto, kar bo sedaj dobila mala Neža – tisto pravo očetovstvo kakršnega potrebuje otrok. Bili so drugi časi, živel se je rock’n'roll, brezskrbno življenje – prav gotovo, da bi me otrok spremenil, ampak vem, da to ne bi bilo to.

Očitno je res moralo preteči toliko Save mimo mojega kraja , da sem spoznal pravo osebo na čisto drugem koncu Slovenije, katera me je tako prevzela, da sem se preselil v njen kraj in si zaželel z njo imeti otroka.

Danes imava hči staro 15 dni – srečen jaz, srečna mamica, srečna mala Neža – srečna družina. Sam ji trenutno ne morem zagotavljati in nuditi hrano (hvalabogu :-) ) , nudim ji pa neizmerno ljubezen, toplino, topel in varen objem…spet bom začel brenkati, da ji bom lahko pel uspavanke in pesmice ob spremljavi kitare. Da vzljubi glasbo tako kot jo ljubita njen tata in njena mama – upam vsaj…da ne bo ravno kontra učinek ob mojem petju :-)

                                Kdo bolj uživa?

Neža, obljubim ti, da bom zate najboljši tata na svetu, da boš ponosna name, kot sem ponosen nate sedaj, ko tako pridno “podiraš kupčke”, kakaš :-) jočeš in tako lepo spiš.

  • Share/Bookmark