Petindvajseti september dvatisočpet

Danes je natanko dve leti, odkar sva z Mirjam zaživela skupaj…tisti dan sem prišel na Obalo in od takrat sem samo enkrat sam šel v svoje kraje, in še to čisto na začetku, ko sem še vozil stvari v novo domovanje.

Dve leti je relativno dolgo obdobje, po drugi strani pa zelo kratko, vsaj kar se mene tiče. Ti dve leti sta minili zelo hitro, dogajalo se je veliko; od bolezni njenega očeta, začetkom postopka oploditve, nosečnostjo, rojstvom Neže…bilo je veliko smeha, sreče…nekaj joka, žalosti zaradi omenjene bolezni. Tudi moja mama je pristala v bolnišnici – močna aritmija – srce je postalo leno, ni hotelo normalno biti. V teh dneh je bila na posegu kjer so ji ritem spet uredili…upam in želim si, da bo tokrat ubogala zdravnike in začela skrbeti samo zase in malce pozabila na druge..mami, če to bereš; ” čimveč bodi zunaj, sprehajaj se,  bodi vesela in srečna, saj imaš za kaj biti – imaš svojo prvo vnukinjo ki te potrebuje, da jo razvajaš” :-)

Trenutno je vse pod kontrolo…tast je v čedalje boljši kondiciji – le tako naprej Jože, mama se drži in upam, da uboga svoje bližnje in se sprehaja…midva imava “gužvo” doma, saj nama mala Neža zapolnjuje vsako minuto dneva…res je naporno, to moja Mirjam še bolj občuti kot jaz, ampak ko te mala navihanka pogleda s svojimi očmi, se pogovarja, ti zaspi v naročju – uuuuaaauuuu, kakšen občutek sreče me takrat udari…

                               Le v kaj se je zagledala?

…in na koncu moja Mirjam…sicer ni zadnja, ona je prva, zame najčudovitejša oseba na svetu…kako dobro se ujameva pove podatek,  da se v času najine zveze nisva nikoli tako skregala, da bi bilo potrebno vpitje in kričanje…no, mogoče sva takšna človeka, ki raje vse spore oz.kratke stike zgladita z pogovorom…všeč mi je da je tako in všeč mi je Mirjam takšna kot je, pridna, trmasta, zgovorna, ljubeča, predana, nagajiva…to je moja Mirči :-)

Mirjam…srečen sem, da si prišla v moje življenje…LJUBIM TE

                               Moji dve punci         

  • Share/Bookmark

11 komentarjev na "Petindvajseti september dvatisočpet"

  1. drmagnum, dne 25.09.2007
    drmagnum

    Naj se ti ta pravljica življenja nadaljuje. Ravno s takim odnosom do tvojih dveh najdražjih, se ti dogaja življenje, radost, veselje. Povsem brez skrbi ne moreš biti, si pa lahko ponosen, da boš z Mirjam in Nežo pokazal tudi svojim najbližjim, kje je pot sreče in ozdravitve. Imejta se še naprej rada, bodite srečni.

  2. Ines, dne 25.09.2007

    Oooo, kako lepo. Tako lepo je prebirati o tem, kako se imajo ljudje med seboj radi. Včasih na to kar malo pozabimo.
    Veliko sreče in ljubezni želim še naprej!!!

  3. Matej, dne 25.09.2007

    Držim pesti za starše, da si srečen in imaš Mirijam pa si stari zaslužiš. Zaslužiš si bit srečen in ponosen na svoji dami, tko kot sta oni nate…

    PS
    MAla je huda, ka je že velika … hudoooo.
    Ana Tia je že v vrtcu, ‘ponosen’ sem nanjo, zna že vse, pluvat, tepst, preklinjat, … po mojem bo preskočila in bo šla drugo leto kar v prvi razred (heheheheheh ;-) )

  4. Lily, dne 25.09.2007

    Ful lepo, vsem trem želim še velikooooo sreče in ljubezni ;)

  5. Freycha, dne 26.09.2007

    madonca, pri nas je bil pa 25.9.2005 usoden dan :D Vidva sta skupaj zaživela, midva sva se na ta dan spoznala, vse nas pa sedaj druži ljubezen do naših sončkov. Čestitke tudi vama, Mirjam in Igor in še na veliko prelepih let skupnega življenja!

  6. solinar, dne 26.09.2007

    Hvala vsem, kateri želite srečo tako meni, kot mojima dekletoma…delamo na tem, da pravljice ničesar ne skali.

    INES…res je, premalokrat se spomnimo, da imamo ljudi okoli sebe radi in včasih jim po nepotrebnem in nehote delamo krivico.

    MATEJ…Neža res raste – kot konoplja bi rekli…pa čedalje bolj pridna, krči pojenjujejo…carica ni kaj…po očiju :-) ooo,Ana Tia je pa pridna…po kom že? :-D

    FREYCHA…zgleda da je bil res ta dan usoden za marsikoga…tudi vama želim še veliko let skupnih užitkov pa da skupaj zapijemo maturo naših dveh punc :-D

  7. ditka, dne 26.09.2007

    Zelo rada prebiram vaše bloge o vaših otročičkih. Moja dva sta že velika.Pa malo obujam spomine kako je bilo,ko sta bila majhna.
    Želim vam veliko ljubezni. Imejte radi svoje otročičke, ker samo ko so majhni so čisto vaši.Potem pa tako hitro zrastejo in starši ne boste več tako pomembni.

  8. majrim, dne 26.09.2007

    Ljubezen moja!
    Končno sem našo tamalo le uspavala…torej; nikoli ne bom dovolj hvaležna neznancu, ki naju je spravil skupaj…jaz rečem,da si ti moj loto, ampak v bistvu se tega ne da opisat z besedami…si več kot le moja druga polovica, si več kot prijatelj, ljubimec in kaj vem kaj še vse…si moj zaklad!!! Oprosti mi, če sem zadnje čase malo utrujena, ampak otrok res prinese veliko dela, sploh, če nisi ravno mladostnik…obljubim,da bova kmalu vse nadoknadila!!

    p.s. avtor slike,kjer sem jaz in nežaje drmagnum!!! da ne bo nesporazumov:))

  9. tejči, dne 27.09.2007

    Pri vas se pa vedno kaj tako lepega prebere, da sem še jaz srečna za vas. Jaz sem tak romantik, da verjamem, da se pravljice dogajajo, samo ljubezni mora biti polno. Le tako naprej in veliko ljubezni ter družinske sreče vam želim.
    p.s. Neža je pa že prava korenjakinja. Oh, kakšni cartki so ti naši tamali!

  10. pilotgirl, dne 2.10.2007

    No mi se pa že lep čas nismo nič slišali…hehe. Hja mala je zelo zrasla.
    Vidva pa vidim da kr lepo peljeta vašo pravljico naprej in tako je tudi treba.
    Hja ko sem prebrala da sta praznovala 25 septembra dve leti da skupi živita sem se začela smejati. Moj dragi praznuje tisti dan rojstni dan in tudi midva sva točno pred dvema letoma na isti dan začela skupaj živeti.

  11. solinar, dne 4.10.2007

    Lepo…izgleda da je ta datum usoden za marsikoga ;-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !