Mesečni arhiv: November 2007

“Prvi spis”

Naša dojenčica kaže zelo veliko zanimanje za tehniko. Telefoni takšni in drugačni, TV sprejemnik, fotoaparat (zdi se mi da se na slikah to zelo dobro vidi :-) ) – vse to jo po izrazu na njenem obrazu sodeč zelo fascinira. Tudi računalnik je med temi zanimivostmi. Sicer zelo gledava, da je mala Neža čimmanj časa pred temi električnimi porabniki, izogniti se pa temu ne moreva.

Tako se včasih zgodi, da jo posadim na kolena in ji pokažem kakšno njeno slikico ali pa sliko na kateri smo vsi trije. Sicer z navdušenjem pogleda na ekran, pokaže tudi, da prepozna obraze na slikah, ampak njo najbolj privlači tipkovnica. Toliko tipk na enem mestu je izredno mamljivih in to zelo nazorno pokaže s tem, ko se začenja stegovati proti njej.  Z njeno mamico se do solz nasmejiva ko tako z resnim izrazom na obrazu tolče po tipkah.

Še dobro da mi “klikerji” včasih delajo zelo hitro, tako sem se spomnil, da sem odprl program za pisanje in prepustil pot njeni domišljiji.

Tole je pa rezultat njenega prvega resnejšega dela na računalniku. Glede na to, na kakšen način sta se njena starša spoznala potem jabolko res ne bo padlo daleč od drevesa. :-)

0,00,1,,

                bfcsyqYXXS1         2          SY1                                        YYS¸¸  A                     1          <5HB  , BU NBZNN GV BCR5RT BVDDQWQA  1                  U8UDNFC        

Če bi pa kdo znal tole dešifrirati in mi prevesti, bi bil pa tudi zelo hvaležen. :-D

  • Share/Bookmark

Spanje in zbujanje

Ko sončni žarki počasi zapuščajo obličje naših krajev, in se začne mrak spuščati okoli naših domov, se naše življenje počasi umirja. Pripravljamo se na takšen ali drugačen način na zasluženi počitek. Eni gredo v posteljo kar kmalu drugi pa kasneje. No sam sem v tisti skupini, katera hodi spat tam okoli 22 ure – odvisno spet, če je kaj pametnega na televiziji.

Naša Neža pa je ena izmed tistih ki ima svoj urnik zelo zgoden. Malce pred 18 uro že postaja tečna in takrat jo je potrebno še animirati da ne tečka, pa tudi da nam ne zaspi še preden je preoblečena v pižamico. Če imamo srečo jo tako držimo pokonci tja do 19 ure, največkrat pa naša lepotička zaspi že malce prej. Neža ima pač takšno zgodnjo uro in zaradi tega se ne sekirava preveč – kakor ji paše. Zbuja se nekako trikrat na noč in po dojenju nazaj zaspi. Četrtič je pa ura tam nekje okoli  5 zjutraj – takrat jo Mirjam prinese v najino posteljo in skrb nad njo prevzamem jaz. Njena mamica se obrne vstran in zasluženo in v miru (recimo) :-) odspi nekaj kitic, sam pa dokaj nahitro Nežo uspem uspavati.

Te občutke, ko tvoje dete zaspi ob tebi se ne da opisati. Ko tako poslušam njeno dihanje ob sebi, ko tako spokojno spi se mi kar malce blede od sreče. Še preden zaspi se pa skoraj vedno stisne k mojemu obrazu in s tistimi rokicami se nekako poizkuša dotakniti obraza in ko ji to uspe se ji čez obraz spreleti velik nasmeh. Občutki so res nepopisni – nekako takšni kot takrat ko sva prvič plesala. Naša malčica nato spi, če imamo srečo seveda, tudi več kot dve uri, največkrat pa ji uspe vsaj dobro uro. In takrat so vsa jutra tako lepa; če se delam da spim, me poizkuša zbuditi z rokicami in če tako ne gre, začne zbujati z svojim glasom – najprej potiho, nato pa čedalje glasneje. In ko vidi da odprem oči,takrat sem sigurno cel moker, saj če imam obraz blizu njenih ust, me celega oslini :-D Prav vidi se ji, da je srečna in komaj čaka na najino jutranjo telovadbo.

                  Takole se igram s svojim tatom

Najina telovadba je sestavljena od trebušnjakov po njeno, nato kolesarjenje po zraku z nogicami, potem pa se prime za moje prste in jo moram potegniti v sedeč položaj. Po njenih reakcijah vidim da ji to zelo paše. Ona bi seveda kar sedela, sedaj zadnje čase pa opažam, da se hoče že postavljati na svoje noge. Deklica malce prehiteva, ampak se lepo pogovorim z njo da jo to še vse čaka. Kot da razume kaj ji govorim s početjem kmalu preneha. Je res pridna in ubogljiva ta najina Neža. Vprašanje je, do kdaj bo tako :-)

Med tem časom Mirjam vstane, segreje kopalnico in pripravi vse za preoblačenje naše tamale. Takrat je tudi čas, da jo oddam v njene skrbne roke. Sam pospravim posteljo, srečen in komaj spet čakam na naslednje jutro, ko bova z Nežo spet norela v postelji. Vedno sem rad zjutraj potegnil v postelji in dremal še kakšno urico. Tega sedaj ni več in včasih se zalotim, da bi mi res prijalo še kaj takega…ampak jutra z Nežo in mojo Mirjam so nekaj fantastičnega in tega ne menjam za nič na svetu.

          v svoji postelji  pogovor z rožico

          -)  Včasih spim tudi v pomožni posteljici pri noni…

  • Share/Bookmark

GLASUJ ZAME!!!!!!!!!!!!!!!!!

GLASUJ ZAME!!!!!!!!!!!!!!!!!

…naj najprej povem,da piše tata v mojem imenu, ker sem zaenkrat še premala za te stvari:))…zakaj sem šla v to igro??…kdo ve, morda zato, da vidim, koliko prijateljev sploh imam in da vidim, kdo vse me ima rad..nisem tekmovalna, daleč od tega, le preizkušam ta svet okoli sebe..

…torej, če me imaš vsaj malo rad, mi pomagaj da pridem čim više..vem, da si štipendije ne bom priigrala, kakšno malenkost pa mogoče dobim…in z mano lahko tudi ti dobiš presenečenje…ko te srečam, pa dobiš en velik moker poljubček od mene

lp, Neža

KLIKNI IN GLASUJ ZAME!!!

  • Share/Bookmark

Prvi glasbeni koraki

Vedel sem da se bo to zgodilo, saj sem sam ljubitelj glasbe. Vseskozi, tako doma kot v avtu poslušam glasbo, zelo rad zabrenkam na kitaro, se kdaj pa kdaj vsedem za klaviature, si žvižgam tisto prvo jutranjo pesem katero slišim po radiu…glasba mi veliko pomeni – sicer sem pa v preteklosti tudi služil z njo, tako da je res zvesta spremljevalka skozi vsa moja obdobja, katera sem preživel.

V nedeljo sta moji punci zganjali norčije in na tla privlekli tudi razna glasbila za otroke. Tokli sta po bobnih, tamburinih in podobnih tolkalih in se zraven smejali da ju je bilo užitek gledati. Ko sem jih tako gledal me je prijela nezaustavljiva želja po igranju. Ker že lep čas nisem igral na klaviature sem jih takoj priklopil in začel igrati otroške pesmice. Neža se je umirila in z odprtimi usti gledala čudo, iz katerega se je slišala glasba. Začela je tudi stegovati rokice proti Yamahi in ni bilo vprašanja, da ji ne bi ugodil te njene želje.  Posadil sem jo zraven, oči so se ji zasvetile in začela je udarjati po tipkah. Kakšen nasmeh je bil to – glasen, slinast, razsposajen. Oba z mojo ljubeznijo sva uživala ob pogledu nanjo…kako tudi sama uživa in gleda tiste lučke, zraven pa posluša svoje ustvarjanje.

                             glasbenica Neža

Zgleda, da bo tudi Neža vzljubila glasbo – rada jo bo poslušala, saj jo rada poslušava oba njena starša, če jo bo pa rada ustvarjala in preigravala bomo pa videli, kaj bo prinesel čas.

  • Share/Bookmark

Kolike in sesalnik za prah

Ne vem kdo in kdaj je iznašel sesalnik za prah, vem pa to, da je dobra in koristna zadeva pri čiščenju prahu po naših stanovanjih. No, ne samo prahu, danes marsikatero nesnago počistimo z njim. Nikoli, ampak resnično nikoli, pa si ne bi mislil, da bom kdaj z njim umirjal in uspaval svojo malo Nežo.

Neža je kmalu po rojstvu , tako kot skoraj vsi novorojenčki dobila krče – kolike. Kako hudo jo je bilo gledati, ko se zvija v teh bolečinah in nekajkrat sem ob tem  tudi sam dobil solzne oči. Tam stojiš ob njej, pomagati pa ne moreš z ničemer, razen da jo nežno držiš v objemu in ji brundaš kakšno pesmico. Imeli smo nekaj različnih krem, pa kapljice takšne in drugačne, Mirjam se je strogo držala diete, da ja ne bi prihajalo do tega ampak vse skupaj je bore malo pomagalo. Je res tako kot pravijo – kolike bodo toliko časa, dokler ne mine tistih famoznih tri mesece novorojenčkovega življenja.

Strokovnjaki imajo namreč tezo, da bi mati praviloma morala nositi otroka v sebi celih 12 mesecev – šele takrat je namreč njegov organizem dovolj razvit za samostojno življenje. To tezo temeljijo na tem, da kolike resnično izvodenijo točno po treh mesecih od PDP (predvideni datum poroda). Tudi pri nas je do tega prišlo po točno treh mesecih. Naša dojenčica ni imela ne vem koliko močnih krčev in tudi držali se niso dlje kot pol ure – hvala bogu, saj baje nekatere fantke drži tudi do pet ur in še čez.

Sam sem zraven te nadloge skoraj doktoriral. Ogromno sem prebral o kolikah, nato pa mi je nek članek dal misliti. Pisalo je o tem, kako otroci v trebuščku slišijo zvok pretakanja krvi – to je baje zelo šumeče, kot bi brnel kakšen delujoč stroj. Posvetilo se mi je, kaj potrebujem, da potolažim Nežo.Zvok sesalca. Ob prvem napadu krčev po tem spoznanju sem sam prijel Nežo in šel k pripravljenem sesalcu in glej čudo; ta zoprni zvok jo je pomiril in hkrati uspaval.

Tedaj sem vedel, da moram ta zvok tudi posneti na CD – z malce iznajdljivosti sem tudi prišel do tega zvoka in ga 24-krat zapekel na CD. To je bilo po prvem mesecu življenja naše lepotičke.

Danes je stara štiri mesece in tri dni in moram povedati, da ta zvok še vedno dela čudeže.Vsem novopečenim staršem polagam na dušo – preizkusite zvok svojega sesalca ob težavah svojega novorojenčka in sigurno boste veseli ob spoznanju da nobena farmacevtska zadeva ne pomaga tako, kot pomaga stari dobri domači sesalec za prah.

naša lepotička

Glede na to, da me sprašujete in prosite za to datoteko, vse lepo prosim, da najprej doma poizkusite z vašim domačim sesalcem. Če otroku pomaga, potem me kontaktirajte.Elektronskih naslovov ni potrebno dodatno dopisovati, saj imam vpogled v vaš profil in vidim, katerega ste prijavili.

Hvala za razumevanje.

  • Share/Bookmark