Mesečni arhiv: April 2008

Bravo Neža!

Še pred kakšnim tednom sem bil prepričan, da naša Neža ne bo plazila po kolenih, ampak da bo ta korak preskočila, saj ji nikakor ni dišalo plaziti se po kolenih, po “trdih” laminatih. Povrhu vsega se vztrajno postavlja na noge, tako da je resnično vprašanje časa, kdaj bo punčka shodila. Vsi otroci njenih let že kar nekaj časa uspešno opravljajo to opravilo, najini navihanki pa se zgleda ni zdelo preveč utrujati in pri tem imeti boleča kolena. Par dni nazaj pa vidim Nežo, kako na najini postelji  v spalnici prav veselo plazi in se izmika mojem crkljanju. Opa, sem si mislil, po mehkem gre, po tleh pa se gospodični ne da premikati.Tri dni nazaj mi Mirjam pravi, da je navihanka pri nonotu in noni prvič plazila po tleh. Torej je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo Neža plazila tudi pred mojimi očmi.

In se je zgodilo tudi to…predvčerajšnjim, ko pridem iz službe, takoj zaslišim iz kuhinje:”Neža, kdo je prišel?” Počasi si slečem jakno, odložim torbo, obenem pa slišim meni do tedaj nepoznan zvok. Pogledam proti vratom kuhinje in zagledam svojo navihanko kako plazi proti meni in se mi smeje.

                              Sem hitra?

V tistem trenutku sem bil spet kakšen centimeter nad tlemi….bil je spet eden izmed trenutkov, kateri se ti vtisnejo v spomin za vedno. Bravo Neža!

Naj se pohvalim še z nečem….Ne pravijo zaman, da je kovačeva kobila skoraj vedno bosa. Glede na to, da se profesionalno ukvarjam z akvaristiko sem šele sedaj v teh dneh, po dolgem času res lepo uredil Nežin akvarij. Še Neža je bila naslednje jutro zelo navdušena nad njim. ;-)

                                    Je lep?

  • Share/Bookmark

Strunjan – Strugnano

Po dolgem času sem obiskal Strunjan. Razlog temu ni bil samo pohajanje po kraju, v katerem sem kot najstnik preživel vsako leto desetdnevne počitnice, temveč obisk staršev, ki sta preživljala nekajdnevni oddih v hotelu Salinera.

                               hotel Salinera

Kljub jutranjemu dežju se je dan začel lepo. Le kako se ne bi, ko pa sem ob odhodu v službo zagledal tako prekrasen prizor v postelji – mamica in mala Neža sta tako lepo spali da mi je srce zaigralo od sreče in radosti.

Z mojimi starši smo se dobili pred gostilno Pod trto, kjer nas je ob mojem velikem začudenju postregel moj dober znanec iz bivših krajev Borut1. Hrana je bila okusna, pivo se je prileglo ob tako prijetnem soncu, Neža pa je bila spet v svojem elementu. Sedeli smo namreč ob prehodu, tako da je mala imela vse pod kontrolo, med drugim je osvajala tudi malega italijančka ;-) .

Po kosilu smo s starši naredili še sprehod, potem pa sta se napotila v bazen, mi trije pa na kraj, kjer sem včasih počitnikoval. Med potjo mi je moja Mirjam pokazala kje je včasih njen oče gojil školjke in kje je imel privezane svoje barke.

        včasih tastove školjke… tastov bivši privez

 Spomini so kar prihajali in prihajali, podoživljal sem trenutke ki so se mi takrat vtisnili za vedno.

križ nad mesečevim zalivom Mesečev zaliv mini naselje lesenih hišk na Rogu

lesene hišice krajinski park pogled z Roga

Le kaj Neža išče na asfaltu? Če ni na nogah, je pa v ustih ;-) Moji dve punci

                  Mamica me zna animirati na več načinov :-D naša družinica nad Mesečevim zalivom

Po skoraj dveh urah potikanja po Strunjanu, smo se zapeljali skozi drevored pinij 2 proti domači Izoli.

                                    drevored pinij

Sobotni dan je tako minil zelo hitro…ponavadi je tako… vse lepo hitro mine, spomini pa ostanejo za večno – tako ta sobota, kot prejšnja na srečanju blogerjev.

  1. DJ, tonski mojster ipd []
  2. ta drevored me fascinira že od majhnih nog []
  • Share/Bookmark

Novi prijatelji…

Danes je bil zopet eden od tistih dnevov, za katere človek zvečer reče:” Kakšen krasen dan” Sicer imam teh dnevov kar dosti, ampak današnji je bil prav poseben.

Z mojo ljubeznijo in malo navihanko smo se udeležili srečanja blogerjev na Bordonovi domačiji. Dan je bil prečudovit in tiste ure, katere smo preživeli skupaj, so minile kot bi mignil. Spoznal sem nekaj novih ljudi, blogerjev; DrMagnum z Neno in Majo, Grison in Vlatka in njun Gal, M&M, Mijau, MikiMiška in njen spremljevalec, Roti, Shadow, Zdravje z možem.

Zanimivi ljudje, vsak s svojo zgodbo, vsak bloger iz različnih vzrokov. V tem je tudi čar vsega tega. Blog nas je povezal in spoznal in verjamem, da se bomo še našli skupaj, naslednjič sigurno v večjem številu ( danes je že padla ideja za naslednje srečanje na Ptuju ). Vseeno pa do tega srečanja ne bi prišlo, če ne bi za vso organizacijo stal naš dobri stari Kamper, ki je kljub temu, da je še prejšnji teden bil v bolnišnici, izredno dobro organiziral to srečanje.

Hvala ti Kamper, da si mi omogočil spoznati te ljudi. :-D

                               kamper

  • Share/Bookmark

Vse najboljše…

Danes ima moja velika ljubezen in mamica male navihanke rojstni dan.

 Naj ti bo vsak dan prijeten, čimmanj temnih trenutkov, čimveč radosti in smeha.

Vse najboljše ti želiva oba z Nežo.

  • Share/Bookmark