Mesečni arhiv: September 2008

Vrtec

No, prišel je tudi tisti dan, katerega smo se “bali” vsi pomalem..eni bolj eni manj, Neža pa zasigurno najmanj, saj ni vedela kaj jo čaka v naslednjem poglavju njenega življena. Glede nato, da so moji starši na drugem koncu Slovenije, Mirjamovi pa se spopadajo z težko boleznijo, nama ni preostalo drugega,kot da sva jo dala v vrtec.

Mirjam si je vzela 14 dni dopusta – teden prej in teden za uvajanje. Skupni teden so preživele maximalno lepo, nato pa je prišel ponedeljek, ko je Neža prvič prestopila prag vrtca. Bilo je malce jokanja, ampak se je kar hitro potolažila s pomočjo prijaznih vzgojiteljic. Prve dni ni bila v vrtcu po cel dan, ampak je mamica prišla po njo vsak dan kasneje…četrtek in petek pa je tudi že nekaj malega spala – v bistvu je bila že skoraj cel dan sama v vrtcu. Naslednji teden pa se je začelo čisto zares. Zjutraj sem jo jaz peljal v vrtec, popoldan pa je ponjo prišla Mirjam. po pogovorih z vzgojiteljico nama je bilo lažje, saj je povedala, da se Neža hitro umiri in da se jo da lepo animirati. Skratka, povedala je, da je pridna.

 Vrtec je nekako sprejela, le zjutraj je kriza, ko zajoče in te pogleda s tistimi njenimi okicami, ki vpijejo :” bodi z mano!!” .Vedno nato še malce postojim v garderobi, če bi še slišal njen jok, a moram povedati, da jo hitro potolažijo, saj joka ne slišim več. To je zame kar žalosten del vrtca – veseli del pa je tisti del, ko jaz hodim po njo…ko pridem pred igralnico, pazljivo pogledam vanjo, jo zagledam, ona pa tudi v skoraj istem trenutku dvigne pogled in oči se ji zasvetijo od veselja. Hitro se dvigne, roke v zrak in proti vratom; “tataaaaa” …dežurna vzgojiteljica ji odpre vrata, Neža pa skoči v moje naročje in se stisne k meni in potiho govori: “tata,tata” no, včasih tudi mama, saj jo sigurno dosti bolj pogreša kot mene.

Najhujše dni smo po moje dali skozi, no vsaj upam…problem je slovo, tako za njo, kot za naju. Trenutno je na bolniški, saj je prebolela prvo virozico – dobila jo je od mamice. V ponedeljek pa se že vrača v svojo skupino Žogice, kjer se bo spet igrala z ostalimi otroci in “tovarišicami” Dolores, Tatjano, Jadranko in Patricio.

moji dve princeski

moji dve princeski

  • Share/Bookmark

Prvič na čolnu

 

Poletje se počasi končuje in s tem tudi kopalna sezona – letos, smo za razliko od lani kar nekajkrat šli na plažo z našo punčko. Neža namreč obožuje morje in zelo uživa, ko lahko čofota po mili volji. Če se malce potrudi, se z brcanjem tudi oddalji od naju, ob tem pa kriči od navdušenja.

Prejšnjo nedeljo pa smo zgleda bili na zadnjem letošnjem uživanju na vodi. In ravno to zadnje uživanje je bilo nekaj posebnega. Posebno pa zato, ker nismo bili sami. Že dopoldan smo se srečali z Nežino prijateljico Klaro in njenimi starši. Ker se Mirjam in njena mamica poznajo, saj so skupaj prevozile z vozički kar nekaj kilometrov po Izoli, smo se ustavili na kavici. Beseda je dala besedo in na hitro smo se dogovorili, da gremo popoldan skupaj na plažo – točneje s čolnom proti Belim skalam. Klarin tata, je namreč strasten podvodni ribič in zaradi tega tudi lastnik velikega gumenjaka. Dogovorili smo se za po kosilu, oz.za čas, ko se bosta obe princeski zbudili.

Po kratki vožnji z avtom do parkirišča, smo se otovorjeni naložili na čoln. No, največ “prtljage” sta imeli Neža in Klara – nato pa že jaz, saj sem s seboj imel tudi nekaj piva za starejše. Med vožnjo s čolnom smo izvedeli, da je tudi za Klaro to krst na vodi, saj se še ni peljala z njim. Obe sta bili pridni…zvedavo sta opazovali kaj se dogaja, zraven pa tudi nas, če smo mogoče v kakšnih skrbeh. Po sidranju smo vsi od prvega do zadnjega uživali v objemu toplega morja, se sušili na čolnu, pili čaje, vodo, eni pa tudi pivo, prijetno čvekali in uživali poletje. Kot da bi vedeli, da je to letošnje zadnje nastavljanje soncu v kopalkah. Imeli smo se super…sicer pa, kako bi se lahko imeli drugače ob tako prijetni družbi kot so Klara in njena starša.

 

morski deklici

morski deklici

 

uživanje v vodi

uživanje v vodi

 

kdo koga čuva?

kdo koga čuva?

delfinka ;-)

delfinka ;-)

moja dva sončka

moja dva sončka

Klara in njena mamica

Klara in njena mamica

skupinska

skupinska

pot domov

pot domov

Klara, Helena, Peter…še enkrat se vam v imenu vseh treh zahvaljujem za prijetno družbo in dogodek, ki nam je lepo popestril nedeljsko popoldne. Verjamem, da se bomo še vnaprej družili skupaj, vendar se prvega skupnega druženja verjetno nikoli ne pozabi.

  • Share/Bookmark