Rana ura, zlata ura

Glede na to, da smo ponoči menjali uro, naj bi bilo spanja malo več, ampak Neža tega ni upoštevala…ob petih in pol je že gledala kot čuk in mi “težila”, da ne more več spati, potem je še morala na WC in je bilo vsega lepega konec. Ne vem sicer zakaj, ampak glede na to, da je zelo samostojna, in si zna pripravit zajtrk, prižgat TV za kakšno risanko, je hotela, tako kot vedno, da sem z njo v dnevni sobi.

Čeprav si nisem mislil, da bom tako zgodaj vstal,  je bilo pa zato zgodnje nedeljsko jutro nadvse produktivno. Glede na to, da v akvariju že nekaj časa ni prebivalcev, sem se končno odločil, da ga počistim in pripravim za novo vselitev. Neža je medtem časom risala in barvala, jaz pa sem začuda hitro postoril vse, kar sem moral. Ker se že lep čas nismo sprehajali po Izoli, sva se nahitro dogovorila, da greva na kavo in na sprehod.

Na kavi

Sprehod se nama je kar zavlekel. Poleg standardnega postanka na kavi v Diani, sva “firbcala” po izložbah (predvsem pri DZSju ;) ) , potem pa skozi marino v kateri tudi že nisem bil sto let, počasi domov.

Izola

  • Share/Bookmark

2 komentarjev na "Rana ura, zlata ura"

  1. umiriti srce, dne 27.10.2013

    Otroci, sploh pa Neže ;) , so prave budilke…
    Ko v nedeljskem jutru odpre oči pred atijem in mamico, veselo cuka enega ali pa drugega: “Hej! Novi dan je!”
    Naš standardni primer :)

  2. solinar, dne 27.10.2013
    solinar

    Hehe…ja Neže so od “hudiča”…izgleda vse rade zgodaj vstanejo..da ja ne bi kaj zamudile ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !