Kokoška

Neža obožuje naravo. Rada je zunaj tako kot vsak otrok.  Uživa v raziskovanju vsega kar leze in raste na noninem dvorišču, zelenici in vrtu. Prav posebno pa ima rada dolge sprehode z nono okoli vasi, najraje pa se povzpneta na hrib (Gradišca) , kjer stoji cerkev Marije Snežne. Se mi zdi, da sta na tem hribu skoraj vsako soboto, če jima to vreme dopušča. S seboj vzameta nahrbtnik, v njem pa je malica in pijača, katera se priležeta na vrhu. Z njima vedno gre tudi njun mešanček Tobi, občasno pa se jim pridruži tudi domači muc Miki – ta je vedno najpočasnejši in ga je vedno potrebno čakati (tako pravi Neža).

Prejšnja leta smo v septembru par dni preživeli tudi v Bohinju, in tam smo z veseljem prehodili nekaj hribov Neži primernih, vključno z Voglom ( s pomočjo gondole seveda ;) ) Naš Slavnik z Nežo še nismo osvojili, ga pa imamo v planu, če ne letos, pa naslednjo pomlad. Smo se pa pred časom odločili, da gremo na Kokoško, to je hrib, visok 674m, kateri je dostopen s kar nekaj strani in prijazen do najmlajših, saj poti niso zahtevne in potekajo povečini po kolovoznih poteh.

Z avtom smo se zapeljali do Lokev, kjer smo ga pustili pred Vojaškim muzejem. Pot se je začela prijetno, po nekaj sto metrih, pa smo naredili že prvi postanek. Mirjam je namreč izdal čevelj ;) sicer kvaliteten, in je dal skozi že marsikateri hrib, vključno z Triglavom, vendar je bil na žalost že prestar. Še dobro, da smo bili blizu, da sem se nemudoma odpravil po adidaske, da se izlet ne bi kar tam, klavrno končal.
ubožec
Nato pa nas je pot peljala mimo pašnikov z ovcami, prelepimi senožeti, v gozd, prežet s čudovitimi jesenskimi barvami. Nekje na sredi poti, je Neža imela krizo in ni hotela naprej, ampak smo jo nekako sprovocirali,da je nadaljevala pot. Po več kot dveurni hoji ( nekje smo zgleda zgrešili) smo prispeli na cilj, kjer smo se okrepčali s sendviči, čajem, eni pa z dobrim domačim borovničevcem. Nazaj smo se vračali po drugi poti, položnejši…tisti, o kateri vsi pravijo, da je posejana z mnogo klopmi in nekaj mizicami. Bilo je lepo in na koncu smo si zadali, z Nežo na čelu, da bomo še ponovili to Kokoško. ;)
gremo prav?
meeeeeee
kje so tiste stezice...
Zanimivo pa je, kako je hrib dobil ime. Nekoč je bil neporaščen, zato so mu domačini rekli Golina, (hudomušni) Italijani pa Gallina = kokoš, mi smo njihovo ime spet poslovenili in to so sosedje še enkrat »prevedli« v Monte Cocusso.

  • Share/Bookmark

10 komentarjev na "Kokoška"

  1. maks, dne 5.11.2013

    Tole Kokoško bo potrebno obiskat z našim dvema fantoma :)

  2. solinar, dne 5.11.2013
    solinar

    Absolutno priporočam…mi bomo sigurno še ponovili – naslednjič bomo povabili kakšne prijatelje, da bo Neža imela družbo.

  3. zdravje, dne 5.11.2013

    Neža raste kot konoplja :-) Sej ni dolgo, ko je bla še v vozičku!!

  4. solinar, dne 6.11.2013
    solinar

    @zdravje
    Ja res, raste in čas beži…se jo spomniš na srečanju? ;) takrat jih ni imela niti eno leto, sedaj pa že v šoli :)

  5. bodoca...soseda..., dne 6.11.2013

    Oj to bi mogli skupaj ponovit,da bo Neza res imela stevilno druzbo ;-) . Nasi trije in vasa prava kombinacija…sploh z Ilanom bi prva prispela na vrh ;-) .

  6. solinar, dne 6.11.2013
    solinar

    @bodoča…soseda
    Zagotovo bomo Kokoško ponovili in bi bil res vesel, da jo ponovimo v vaši družbi ;)

  7. zdravje, dne 11.11.2013

    Že v šoli? Madonca no, sej ne morem verjet!
    Hi, hi, ne bi je prepoznala :-)

  8. solinar, dne 13.11.2013
    solinar

    @zdravje
    Res je ne bi prepoznala…ko si jo nazadnje videla je bila v vozičku…upamo, da se kmalu kaj vidimo in da jo spoznaš zaprav ;)

  9. david, dne 24.11.2014

    Živjo solinar..opažam, da si vsem pošiljal zvok za uspavanje otroka zaradi krčev..ali ga lahko še meni.
    hvala že v naprej,

  10. solinar, dne 24.12.2014
    solinar

    @David

    Dobiš ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !