Prvič očka in še kaj…

Knjige me spremljajo že od samega otroštva. Oče je bil učitelj, tako da jih pri nas doma ni nikoli manjkalo, pa tudi zmeraj je govoril, da nikoli ni škoda denarja za knjigo, kar je padlo na plodna tla, saj sem jih od nekdaj “požiral”, tudi kupil sem jih precej. Sicer sem imel obdobja, ko knjig nisem ne vem kako prebiral, vendar se je vse spet spremenilo, ko sem spoznal svojo “vražjo primorko”. Tudi sama je namreč zaljubljena v knjige in jih dobesedno “požira” še sedaj, kljub obveznostim v službi in doma, kjer podpira vse tri vogale, pa še kakšnega zraven.
Z branjem knjig, časopisov, in še marsičesa drugega sva pa okužila tudi najino Nežo. Že od majhnega ima rada v rokah knjigice, slikanice, reklame in vsak večer pred spanjem ji še vedno prebereva kakšno zgodbico ali pravljico – to ji bova počela, dokler bo to želela. Vse to zgleda pozitivno vpliva na njo, kar se pozna tudi v šoli….pred dnevi je kot prva v razredu že končala Bralno značko. Sicer so ta dan končali še trije, ampak vseeno je bila prva prva
Bravo Neža…ponosen sem nate.