Branje

Knjige me spremljajo že od samega otroštva. Oče je bil učitelj, tako da jih pri nas doma ni nikoli manjkalo, pa tudi zmeraj je govoril, da nikoli ni škoda denarja za knjigo, kar je padlo na plodna tla, saj sem jih od nekdaj “požiral”, tudi kupil sem jih precej. Sicer sem imel obdobja, ko knjig nisem ne vem kako prebiral, vendar se je vse spet spremenilo, ko sem spoznal svojo “vražjo primorko”. Tudi sama je namreč zaljubljena v knjige in jih dobesedno “požira” še sedaj, kljub obveznostim v službi in doma, kjer podpira vse tri vogale, pa še kakšnega zraven.
Z branjem knjig, časopisov, in še marsičesa drugega sva pa okužila tudi najino Nežo. Že od majhnega ima rada v rokah knjigice, slikanice, reklame in vsak večer pred spanjem ji še vedno prebereva kakšno zgodbico ali pravljico – to ji bova počela, dokler bo to želela. Vse to zgleda pozitivno vpliva na njo, kar se pozna tudi v šoli….pred dnevi je kot prva v razredu že končala Bralno značko. Sicer so ta dan končali še trije, ampak vseeno je bila prva prva :D
Bravo Neža…ponosen sem nate.
bralna značka

  • Share/Bookmark

3 komentarjev na "Branje"

  1. umiriti srce, dne 18.11.2013

    To pa dela zgled atija in mamice….:), če bi se vidva izogibala knjig, bi ji težko privzgojila ljubezen do pisane besede…
    Ena izmed najlepših popotnic, ki jih lahko “damo” otrokom, je pav ljubezen do knjige…
    Aja, pa čestitke Neži.. :)

  2. solinar, dne 18.11.2013
    solinar

    @umiriti srce…

    Ja, res je kot praviš…težko bi ji solil pamet s tem, da naj bere, če jaz tega ne bi počel ;)
    V Nežinem imenu hvala za čestitke :D

  3. Loris, dne 4.01.2015

    Da vidimo !

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !