Arhiv avtorja:

Nosek

 

 Ne vem, če sem že pisal o kakšni stvari, katere Neža ne mara oz.noče sodelovati pri njih. Moram priznati in jo tudi pohvaliti, da je res pridna deklica, da rada pomaga pri kakšnih opravilih – pri svojih devetnajstih mesecih zelo rada pripravi mizo za obed - zajtrk, kosilo, karkoli…ko nosi krožnike je tako resna in ob tem se ne pusti motiti…lepo jo je videti tako brižno in važno ko to počne. :-)

No, obstaja pa stvar, pri kateri nikakor ne uživa, in verjamem, da pri tem uživa malokateri malček – to je čiščenje nosu. Po priporočilu in nasvetu babice, sva oba zelo pridna pri temu, Mirjam še toliko bolj, saj je to večkrat naredila1 …to počneva prav vsak dan in kljub temu, da dostikrat ni videti, da bi karkoli bilo v njenem nosku, vedno, potegneva ven kakšen sluzast tujek…verjetno tudi zaradi tega še ni imela vnetja ušes, za katerega pravijo da zelo boli in da ni prijetno.

Kljub temu, da ji vedno nežno prigovarjam, da bo v vsako nosnico dobila po eno kapljico, se tega zelo brani…sigurno ji ni prav prijetno, ampak vedno popusti saj se verjetno zaveda, da ji hočeva samo dobro…in na koncu se oba smejiva ko ji brišem solzice.

To je zaenkrat edina stvar, katero “sovraži”…drugače je pa itak dobrovoljka – rada se smeji, pleše, govori…prav užitek je biti v njeni družbi in popoldnevi, ko sva sama, ko je mamica v službi, so mi prav všeč…resnično uživam, kljub temu da nimam časa zase…še lepši so pa dnevi, ko smo vsi trije doma – to je pa ponavadi ob nedeljah, ko pohajamo po mestu, marini, pri svetilniku…priznam, da mi je bilo v glavnem lepo v življenju, Neža in njena mamica pa sta tisto najslajše in najlepše – zaradi njiju so vsi problemi tako majhni in težave skoraj same od sebe izginjajo iz mojega življenja.

pripomočki za čiščenje noska

  1. to počneva zjutraj in zvečer []
  • Share/Bookmark

Vesel Božič in Srečno 2009

Leto je naokoli…spet so tu tisti lepi, topli trenutki, ko je vznožje okrašene jelke polno darilc, ko stanovanje diši po sveže pečenih piškotih, ko smo vsi nekako še bolj srečni kot ponavadi….in prav je tako, zato pa so prazniki, da nas osrečujejo.

Vsem Vam, ki tale moj blog berete redno, ali pa samo občasno…mogoče ste celo prvič tu, želim v letu 2009 veliko topline, sreče, zdravja, veselja in smeha….radi se imejte…

 Vesele Božične praznike in Srečno v letu 2009

vam želimo Neža, Mirjam in moja malenkost 

navihani božiček

 dsc0004.jpg

pogled skozi okno

  • Share/Bookmark

Radio Capris

Še preden sem prišel živeti na Obalo, sem začel poslušati Radio Capris. Sprva samo na obiskih pri moji ljubezni, kasneje pa tudi preko interneta. No, odkar pa živim tu1 , pa je stalnica v mojem življenju. O njem sem nekoč, po zanimivem obisku pri njih, že napisal nekaj vrstic.

Od tistega časa se je zgodilo marsikaj z najino Nežo; dobila je skoraj že vse zobe, shodila je, pove že marsikaj, nekaj centimetrov in kilogramčkov je dobila, pa tudi po obnašanju je že postala prava “gospodičnica”  :-) …vseskozi pa jo spremlja omenjeni radio in dostikrat zapleše ob zvokih njihove glasbe.

Jutri praznujejo 15. obletnico delovanja, in ta dogodek je tudi razlog, za tale zapis, obenem pa bi jim rad čestital v svojem in Nežinem imenu in jim zaželel še veliko dobre glasbe in čimmanj motenj na njihovih frekvencah. ;-)

  1. dobra 3 leta []
  • Share/Bookmark

Mala “čveka”

Minilo je že kar nekaj časa, odkar je najina deklica izgovorila prvo besedo. Sedaj že govori raznorazne besede, se pogovarja z vsemi svojimi igračami, sama s sabo, z ljudmi ki jo obdajajo…prav lepo je, ko sama pove, kaj želi, če pa še tega ne zna, pa prav nazorno pokaže kaj bi rada. Je iznajdljiva, tako da zelo hitro ugotovim kaj hoče.

Tudi ujeziti se zna, in se krega kot “tavelika” – takrat se mi zdi zelo smešna…po drugi strani pa zelo lepo izkazuje nežnost in svojo pripadnost tako z dejanji kot z svojimi besedami. Je resnično prava “rakica” po nebesnem znaku.

Nekaj besed  s katerimi trenutno komunicira:

mama, tata, nona, nono, copata, teta, tam

dida – dedi    baba – babica    Kemen – Klemen   Nenja – Neža    Jaija – Janja     oda – voda    oka – žoga    pim – pijem    kaka – kakati     auto – avto    Mima – Mirjam     Igoj – Igor     nina – spati   ala - hvala    tuki – tukaj

To je nekaj besed, s katerimi me nasmeje in preseneča dan za dnem. Lepo je biti tata male Neže in resnično uživam v očetovstvu.

-)

Ko padem, keksa iz rok ne izpustim :-)

pred spanjem rada kaj preberem

pred spanjem rada kaj preberem

s prijateljico Klaro

s prijateljico Klaro

 

  • Share/Bookmark

Pionirka Neža

Včasih, pred davnimi časi, je živela – država Jugoslavija, z njo pa tudi njeni pionirčki. Danes bi ti pionirčki izgledali približno takole:

tatina pionirka Neža
tatina pionirka Neža

Čepica in rutica sta originalna iz časov Titove Jugoslavije…sta last njenega tata. V vlogi manekenke pa je njegova hči Neža. :-D

  • Share/Bookmark

Vrtec

No, prišel je tudi tisti dan, katerega smo se “bali” vsi pomalem..eni bolj eni manj, Neža pa zasigurno najmanj, saj ni vedela kaj jo čaka v naslednjem poglavju njenega življena. Glede nato, da so moji starši na drugem koncu Slovenije, Mirjamovi pa se spopadajo z težko boleznijo, nama ni preostalo drugega,kot da sva jo dala v vrtec.

Mirjam si je vzela 14 dni dopusta – teden prej in teden za uvajanje. Skupni teden so preživele maximalno lepo, nato pa je prišel ponedeljek, ko je Neža prvič prestopila prag vrtca. Bilo je malce jokanja, ampak se je kar hitro potolažila s pomočjo prijaznih vzgojiteljic. Prve dni ni bila v vrtcu po cel dan, ampak je mamica prišla po njo vsak dan kasneje…četrtek in petek pa je tudi že nekaj malega spala – v bistvu je bila že skoraj cel dan sama v vrtcu. Naslednji teden pa se je začelo čisto zares. Zjutraj sem jo jaz peljal v vrtec, popoldan pa je ponjo prišla Mirjam. po pogovorih z vzgojiteljico nama je bilo lažje, saj je povedala, da se Neža hitro umiri in da se jo da lepo animirati. Skratka, povedala je, da je pridna.

 Vrtec je nekako sprejela, le zjutraj je kriza, ko zajoče in te pogleda s tistimi njenimi okicami, ki vpijejo :” bodi z mano!!” .Vedno nato še malce postojim v garderobi, če bi še slišal njen jok, a moram povedati, da jo hitro potolažijo, saj joka ne slišim več. To je zame kar žalosten del vrtca – veseli del pa je tisti del, ko jaz hodim po njo…ko pridem pred igralnico, pazljivo pogledam vanjo, jo zagledam, ona pa tudi v skoraj istem trenutku dvigne pogled in oči se ji zasvetijo od veselja. Hitro se dvigne, roke v zrak in proti vratom; “tataaaaa” …dežurna vzgojiteljica ji odpre vrata, Neža pa skoči v moje naročje in se stisne k meni in potiho govori: “tata,tata” no, včasih tudi mama, saj jo sigurno dosti bolj pogreša kot mene.

Najhujše dni smo po moje dali skozi, no vsaj upam…problem je slovo, tako za njo, kot za naju. Trenutno je na bolniški, saj je prebolela prvo virozico – dobila jo je od mamice. V ponedeljek pa se že vrača v svojo skupino Žogice, kjer se bo spet igrala z ostalimi otroci in “tovarišicami” Dolores, Tatjano, Jadranko in Patricio.

moji dve princeski

moji dve princeski

  • Share/Bookmark

Prvič na čolnu

 

Poletje se počasi končuje in s tem tudi kopalna sezona – letos, smo za razliko od lani kar nekajkrat šli na plažo z našo punčko. Neža namreč obožuje morje in zelo uživa, ko lahko čofota po mili volji. Če se malce potrudi, se z brcanjem tudi oddalji od naju, ob tem pa kriči od navdušenja.

Prejšnjo nedeljo pa smo zgleda bili na zadnjem letošnjem uživanju na vodi. In ravno to zadnje uživanje je bilo nekaj posebnega. Posebno pa zato, ker nismo bili sami. Že dopoldan smo se srečali z Nežino prijateljico Klaro in njenimi starši. Ker se Mirjam in njena mamica poznajo, saj so skupaj prevozile z vozički kar nekaj kilometrov po Izoli, smo se ustavili na kavici. Beseda je dala besedo in na hitro smo se dogovorili, da gremo popoldan skupaj na plažo – točneje s čolnom proti Belim skalam. Klarin tata, je namreč strasten podvodni ribič in zaradi tega tudi lastnik velikega gumenjaka. Dogovorili smo se za po kosilu, oz.za čas, ko se bosta obe princeski zbudili.

Po kratki vožnji z avtom do parkirišča, smo se otovorjeni naložili na čoln. No, največ “prtljage” sta imeli Neža in Klara – nato pa že jaz, saj sem s seboj imel tudi nekaj piva za starejše. Med vožnjo s čolnom smo izvedeli, da je tudi za Klaro to krst na vodi, saj se še ni peljala z njim. Obe sta bili pridni…zvedavo sta opazovali kaj se dogaja, zraven pa tudi nas, če smo mogoče v kakšnih skrbeh. Po sidranju smo vsi od prvega do zadnjega uživali v objemu toplega morja, se sušili na čolnu, pili čaje, vodo, eni pa tudi pivo, prijetno čvekali in uživali poletje. Kot da bi vedeli, da je to letošnje zadnje nastavljanje soncu v kopalkah. Imeli smo se super…sicer pa, kako bi se lahko imeli drugače ob tako prijetni družbi kot so Klara in njena starša.

 

morski deklici

morski deklici

 

uživanje v vodi

uživanje v vodi

 

kdo koga čuva?

kdo koga čuva?

delfinka ;-)

delfinka ;-)

moja dva sončka

moja dva sončka

Klara in njena mamica

Klara in njena mamica

skupinska

skupinska

pot domov

pot domov

Klara, Helena, Peter…še enkrat se vam v imenu vseh treh zahvaljujem za prijetno družbo in dogodek, ki nam je lepo popestril nedeljsko popoldne. Verjamem, da se bomo še vnaprej družili skupaj, vendar se prvega skupnega druženja verjetno nikoli ne pozabi.

  • Share/Bookmark

Hodim

Prišel je tudi ta dan, ko smo dočakali, da je najina Neža shodila.

Bilo je v ponedeljek…bil sem v službi, ko me je moja draga poklicala in vsa vzhičena povedala, da se je zgodilo tudi pri nas doma in pred njo. Neža je namreč svoje prve korake naredila že pri svojem bratrancu, kateri jo je čuval čez poletje tisti čas, ko sva se z Mirjam križala s službami. Pred nama pa je zgleda kar imela neko zavoro – ko sem jo naprimer poklical, se je raje spustila na kolena in prišla do mene. Nisva se sekirala glede tega, sva pa bila nestrpna in komaj sva čakala, da jo vidiva tudi midva.

In v ponedeljek se je to tudi zgodilo…sicer je hoja še vedno “račja” :-) , ampak z vsakim korakom je korak stabilnejši. Prav lepo jo je gledati, ko je vsa navdušena nad svojo novo vrlino. In ko naju vidi, kako sva srečna nad njenim početjem, se tudi glasno smeje in zraven vsa navdušena tudi sama sebi ploska. Ona bi kar vseskozi hodila, midva pa sva sedaj še toliko bolj pozorna nad njo, saj kar na hitro izgine izpred oči.

Dojenček že nekaj časa ni več, sedaj pa je res tisti pravi otrok, ki hodi, kriči, joče, se smeje…vesel sem in ponosen, da imam takšno hči…je taprava…najina.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Prvič sama

Tudi to se je moralo zgoditi , vendar si tega nikakor nisem želel, da zaradi vzroka kakršnega smo imeli v tem primeru. Ker je morala moja draga v bolnišnico na operacijo, se je Neža morala soočiti tudi s tem, da bo preživela nekaj noči brez mamice. S tem spoznanjem sem dneve pred tem preživel z nekakšnim  cmokom v grlu, saj naše noči še vedno niso mirne – Neža se še vedno vsaj enkrat na noč prebudi in zahteva nežno mamičino roko, ter kakšen požirek čaja.

Glede na to, da si nisem mogel urediti dopusta, je padla odločitev, da bova teh nekaj dni, ko bo Mirjam v bolnišnici preživela pri njenih starših.

Prišel je ponedeljek, nono in nona sta prišla po Nežo, sam pa sem s težkim srcem odpeljal Mirjam v bolnišnico. Imel sem popoldansko izmeno in ura se nikamor ni premaknila. Komaj sem čakal konec službe, da se odpeljem k svoji Neži. Njej ni manjkalo ničesar – ona je uživala 100 na uro na svežem zraku. Sta pa toliko bolj “nasrkala” nono in nona, saj je malčica vseskozi hotela hoditi, pa obiskovati kokoške pri sosedih – skratka bilo je zelo naporno za njiju. Kmalu je prišla tudi ura za ritual pred spanjem, steklenička mleka in uspavanje. No, s tem nimam nobenih problemov, bolj sem se bal noči; kako bo, jo bom slišal, jo bom znal umiriti in uspavati nazaj…To so bila vprašanja ki sem jih imel sam pri sebi, saj tega sam še nisem počel.

Vsi strahovi so  bili odveč…Neža se je zbudila samo enkrat – slišal sem jo menda še preden je zastokala ;-) …popila je malce toplega čaja in utonila nazaj v miren sen. Zjutraj, ko sva se zbudila pa me je čakalo prijetno presenečenje. Saj se vedno rada z menoj pocrklja, ampak tokrat se je crkljala več kot pol ure, mi dajala poljubčke, me božala, objemala, se smejala…videlo se je, da je srečna, pa čeprav ob njej ni bilo njene skrbne mamice.

Kljub temu, da je bila najina Mirjam stran od naju, sva vseeno preživela dve prijetni noči in še lepša jutra. No, vseeno pa so najlepša tista, ko se zbudimo vsi trije skupaj, ko ni potrebno nikomur nikamor hiteti…ko se crkljamo in  norimo po postelji.

Mamica je doma, sedaj tudi že v službi. Čakamo na izvide in držimo pesti. Z Nežo pa si želiva, da kljub temu, da sva se imela lepo, ne bova nikoli več brez njene mamice preživljala noči.

  • Share/Bookmark

Pri frizerju

Glede na to, da odkar Mirjam spet dela in da sva na različnih smenah, je bilo samo vprašanje časa, kdaj me bo mala navihanka spremljala k frizerju. No, tudi to se je zgodilo pred nekaj dnevi.

Kadar delam popoldan, greva vedno vsaj za kakšno urico na sprehod. Ker je  moja frizerka prišla z dopusta, pa sem si mislil, da bi blo fino pogledat, če ima prosto, da me na hitro postriže, saj sem imel res že malce predolge lase. Pri frizerki sva bila takoj na vrsti. Nežo sem z vozičkom postavil blizu stola za friziranje, tako, da je imela vse pod kontrolo. Kar nekako nisem mogel verjeti, saj je bila nadvse resna, kar ni njena značilnost – budno pa je spremljala vsak gib gospe, ki me je strigla. Brez besed, nepremično, je spremljala potek dogajanja, ko pa je frizerka Neži pokazala hrbet, pa je tamala glasno protestirala, češ, ne vidim kaj počnete z mojim tatom! Neverjetno, Neža me je čuvala. Če bi mi kdo prej rekel, da imajo enoletni otroci takšno skrb do svojih najbližjih mu verjetno ne bi verjel.

V glavnem, obisk pri frizerju je uspel. Neža je bila precej tiho, razen kadar je zagledala frizerkin hrbet in posledično temu mene ni videla – takrat je zagodrnjala. Bila pa je nadvse navdušena nad mojo kratko frizuro – nisem ji pustil, da mi gre po laseh, dokler si nisem umil glave. Ko pa se je to zgodilo, pa je deklica, kričala od navdušenja in me božala po laseh sigurno vsaj deset minut.

Bilo je lepo…spet ena nova izkušnja, tako njena kot moja – naslednja večja preizkušnja pri frizerki pa jo čaka, ko bo sama sedela na njenem stolu – do takrat pa ji bo še nekajkrat lase skrajšala njena nona.

                                            na stolčku

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisi
Starejši zapisi »