Arhiv avtorja:

Fešta

Kot sem zadnjič obljubil, tako danes objavljam slike z Nežine fešte. Tudi sam sem bil prepričan, da mi bo uspelo prej, ampak na žalost se ni dalo.No, naj slike govorijo.

Ob čakanju sem se igrala z Mikijem Lepo je sprejemati darila Kako lepo je to napisano… hvala, hvala, hvala Poglejte kaj sem dobila Njih imam rada - me bojo še dosti, dosti razvajali Z Eriko sva najbolj korajžni Mi imamo se fajn čofotanje slika vse pove Meni nagaja sonček Tudi mamice so se imele fajn Val z očkom jaz in moja mamica kaj pa tale moj prijateljček počne? Moja prva torta … gasilska Res je bila dobra,mmmm

  • Share/Bookmark

Vse najboljše moja princeska

Leto je naokoli…kako čas hitro beži…spomnim se dogodka, kateri mi je tako spremenil življenje, kot bi bil včeraj…moje življenje je dobilo neko novo dimenzijo – postal sem oče čudovitega otroka, moje, oz. najine Neže.

Njen prvi rojstni dan se je letos zelo lepo poklopil, saj je prišel na soboto. Moja draga se je maximalno potrudila pri organizaciji…no, tudi sam sem nekaj prispeval k temu, da se je tamala lepo počutila, in da je uživala v krogu svojih najbližjih, kot tudi v krogu svojih najljubših prijateljev in prijateljic. Na fešto smo namreč povabili naše najbližje, njeno babico, dedija, nonota, nono, strica, teto, bratranca in pa Zalo s Tadejem1 . Stric Tomaž, se je opravičil zaradi obveznosti, jo je pa zato predčasno obiskal pred dnevi.

Popoldan pa so bili povabljeni njeni najboljši prijateljčki : Val, Enei, Matia, Gal, Erika in Klara s svojimi starejšimi spremljevalci. Tudi oni so se opravičevali – Klara se je opravičila zaradi dopustovanja, Matia pa je dobil ravno na ta dan povišano temperaturo. No, Klara in Matia, zamudila sta veliko, ampak v Nežinem imenu vama obljubim, da bosta nadoknadila zamujeno, pa čeprav z kakšnim sladoledom in kavico ali pivom za starše. ;-)

Bilo je veliko smeha, nekaj malega tudi joka, kričanja, otroškega žlobudranja…bilo je veliko čofotanja v bazenu, igranja, bilo je crkljanja…bilo je lepo, vsaj tako je bilo razbrati z večine obrazov, ki so bili v soboto prisotni na Nežinem slavju.

Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu…vesel sem, kot tudi moja ljubezen , da ste prispevali s svojo prisotnostjo k popolnemu dnevu moje čudovite hčere Neže.

                       Težko je takole čakati na prijatelje…   -)

PS: V naslednjih dneh pa sledi foto objava.

  1. najboljša prijateljica, bivša soseda od Mirjam []
  • Share/Bookmark

Prve počitnice

Odkar sem spoznal vražjo primorko, Mojo ljubezen sem vedel, oz. čutil, da si bom z njo ustvaril družino. Vedel sem tudi, da bo prišel tisti dan, ko se bom po prelepem Krku sprehajal z njo in pa z najinim otrokom. Lansko leto sem to že vedel in nestrpno sem čakal letošnje poletje, ko bo Neža z nama.

Glede na to, da se je Mirjam porodniška iztekla v začetku junija, sva planirala, da gremo v “naš kamp” od 17. do 30.maja.

Priprave in pakiranje je bilo letos kar precej zahtevno, no, vsaj za mojo ljubezen, saj je bilo prvič, da sva morala misliti na najino deklico. Na račun tega, je Mirjam ostala brez nekaj kosov garderobe, saj jo je pozabila doma. Še dobro, da smo pred časom šli v nakup, novega, večjega avtomobila, tako da je bilo prav z užitkom vanj spravljati vse tiste torbe in nahrbtnike z rečmi, za katere sva mislila, da Neža ne bo mogla preživeti. No, midva sva se s tem kar preveč obremenjevala, saj je vse tiste igrače bore malo uporabljala. V kampu je bilo toliko zanimivih stvari zanjo…od vseh storžev, takšnih in drugačnih kamenčkov, mravelj, veveric, raznih ptičkov, ni čutila skoraj nobene potrebe po svojih igračkah.

Vožnja je minila prijetno, malčica je na poti spala, klepetala, opazovala raznoliko naravo, na koncu poti pa tudi rahlo začela nakazovati, da ima počasi te poti dovolj. In na cilju, pred prikolico…aaaaa…ni se mogla načuditi vsem novim stvarem, katere je videla prvič v življenju.

Neža je uživala sto na uro…zdi se mi, da je najbolj uživala na velikem ležišču, saj je lahko spala med nama, podnevi ob dežju pa je rada norela po njem. Najljubša igra pa ji je itak bila odpiranje in gledanje skozi okno, katero je spremljalo glasno vzklikanje in klicanje mimoidočih.

                          S tatom na najljubši poziciji…

Glede na to, da je prvi teden skoraj neprestano deževalo, smo ga vseeno lepo preživeli, saj je bilo to le naše prvo skupno počitnikovanje. Še dojenčica je v tistih deževnih dneh nenormalno veliko spala, tako da sva se tudi midva lepo spočila. Nato pa je prišlo tako težko pričakovano lepše in toplejše vreme. Neži sva napihnila oba bazenčka1 in v njima je uživala, špricala, kričala. Morje je okusila samo z nogicami v plitvini, saj sva čakala še kakšno stopinjo več. No, v ponedeljek se je tudi to zgodilo. Spravila sva jo v Fredov obroč in v njem je dobesedno eksplodirala v vsej svoji vzhičenosti, sreči in veselju. Glede na začetek sezone, ko so moji podplati kar precej občutljivi, sem imel kar precej dela z njo, da sem jo lovil po tisti plitvini, saj je hitro osvojila, kaj mora početi, da se bo gibala tudi v morju. No, drugi dan pa sem jo ukanil, saj sem ga zavezal na daljšo vrvico in stvar je bila pod kontrolo. Ampak, drugi dan teh problemov sploh ni bilo, saj je Neža dobesedno uživala na vodi. Na obrazu je imela tisti prelep, rahel in uživaški nasmešek, opazovala je valove, morsko dno, naju…bila je tako brezskrbna in lepa, da sem vseskozi kar čutil nekakšen cmok v grlu, in bi najraje kar zajokal od vse te sreče. Mamica se je nastavljala jutranjim sončnim žarkom, sam pa sem bil zaposlen z bdenjem nad hčerjo in pa z svojimi mislimi – kako lepo je to življenje ob dveh tako čudovitih dekletih.

Dnevi so hitro minevali ob vseh sprehodih in smehu za katere je velikokrat poskrbela najina princeska. Že na prvih počitnicah je dobila tudi prvega oboževalca – malega korenjaka z Gorenjske.

Konec uživanja je prišlo kmalu. Mirjam se po čudovitem obdobju nosečnosti in porodniške začenja služba, Nežo pa čaka prvi rojstni dan, jesenski odhod v vrtec in še marsikaj na njeni poti življenja.

Uf, moja piška raste prehitro. :-(

Tako varno se počutim ob mamici valovi mi nagajajo tole je pa fino…

s tatom pod tušem tale tovornjak je moj, in tata me včasih posedi na njega in me vozi mmmm njamiii

prvič na kolesu Tole pa res paše, pa še gungam se zraven. Ne me motit,prosim.

                  Pridi se igrat z menoj. moj smisel življenja

  1. v tavečjem sva tudi midva poležavala  :-) []
  • Share/Bookmark

Nova igračka

No, ta zapis na mojem blogu je verjetno edini ki se neposredno ne navezuje na mojo princesko – se pa navezuje posredno …to sigurno ;-)

Ta nova igračka ni Nežina, temveč moja. Že lep čas sem imel namen kupiti zrcalno refleksni fotoaparat in samo čakal sem na pravi trenutek, na pravo akcijo. In prišel je tisti dan…s pomočjo moje drage sem se vrnil iz službe, kot ponosni lastnik novega fotoaparata, katerega sem tako želel imeti.

                          d40  VIR

Že do sedaj sem veliko slikal svojo malo princesko, sedaj pa mislim, da bo slik še več ;-)

 Sonce moje, hvala ti ,za tako lepo darilo.

  • Share/Bookmark

Prehlad

Vse je enkrat prvič, sem napisal v eni svojih prvih objav. No, tudi bolezen pride enkrat. Neža je v dnevih pred dopustom dobila prehlad. Domnevam da od mene, jaz pa od očeta, ko sem se potikal po svojih krajih1

Najprej sem sam zbolel, ko sem se pozdravil, pa je prišel dan, ko najina Neža ni bila tako razpoložena kot ponavadi. Že po njenem obnašanju se je videlo, da ni prava – razigrana je bila samo na trenutke. Tretji dan pa je revica zakuhala – vročina se je vzdignila tudi na 38,5. Baje to za otroka ni veliko, če si pa navajen , da tvoj otrok nima težav je pa že pri tej temperaturi rahla panika, tako da sem na nedeljo popoldan klical dežurnega, kateri me je prijazno pomiril, da tudi če otrok odklanja gosto hrano, da pa normalno pije, da je strah odveč – bati se je treba samo dehidracije.. No, najina Neža je pila dovolj tekočine tako da sva bila po tem telefonskem pogovoru oba z Mirjam pomirjena.

Po tednu dni se je mala pobrala in spet je postala prava navihanka…sam pravim, kar naj bo, saj jo nekako že znava ukrotiti, bolezen pa se naj jo le na daleč izogiba. ;-) Mislim, da jih bo še prehitro domov nosila, saj se počasi bliža njen odhod v vrtec. :-(

PS: Njenega prehlada se je nalezla tudi njena mamica, katera pa ima večje probleme – saj ji je prehlad preskočil na ušesa tako da je morala pomoč poiskati celo v bolnici.

                                    razmišljam o ….

  1. bil na koncertu Little pigov []
  • Share/Bookmark

Leto je naokrog…

Te dni mineva leto dni, odkar sem napisal prvo objavo. Niti v sanjah si nisem upal predstavljati, da bom imel stalne bralce bloga, katerega pišem za najino Nežo.

Res je, da zadnje čase pišem bolj malo, razlog temu pa je najina navihanka, saj je resnično živa kot poper in zahteva maximalno angažiranost okoli nje. Ni mi žal za to, saj resnično uživam v očetovstvu – mi je pa žal zaradi vas, ki obiskujete moj blog. No, naj vas potolažim, da se bom poskušal popraviti in da bom že v naslednjih dneh objavil nekaj novih zapisov.

  • Share/Bookmark

Bravo Neža!

Še pred kakšnim tednom sem bil prepričan, da naša Neža ne bo plazila po kolenih, ampak da bo ta korak preskočila, saj ji nikakor ni dišalo plaziti se po kolenih, po “trdih” laminatih. Povrhu vsega se vztrajno postavlja na noge, tako da je resnično vprašanje časa, kdaj bo punčka shodila. Vsi otroci njenih let že kar nekaj časa uspešno opravljajo to opravilo, najini navihanki pa se zgleda ni zdelo preveč utrujati in pri tem imeti boleča kolena. Par dni nazaj pa vidim Nežo, kako na najini postelji  v spalnici prav veselo plazi in se izmika mojem crkljanju. Opa, sem si mislil, po mehkem gre, po tleh pa se gospodični ne da premikati.Tri dni nazaj mi Mirjam pravi, da je navihanka pri nonotu in noni prvič plazila po tleh. Torej je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo Neža plazila tudi pred mojimi očmi.

In se je zgodilo tudi to…predvčerajšnjim, ko pridem iz službe, takoj zaslišim iz kuhinje:”Neža, kdo je prišel?” Počasi si slečem jakno, odložim torbo, obenem pa slišim meni do tedaj nepoznan zvok. Pogledam proti vratom kuhinje in zagledam svojo navihanko kako plazi proti meni in se mi smeje.

                              Sem hitra?

V tistem trenutku sem bil spet kakšen centimeter nad tlemi….bil je spet eden izmed trenutkov, kateri se ti vtisnejo v spomin za vedno. Bravo Neža!

Naj se pohvalim še z nečem….Ne pravijo zaman, da je kovačeva kobila skoraj vedno bosa. Glede na to, da se profesionalno ukvarjam z akvaristiko sem šele sedaj v teh dneh, po dolgem času res lepo uredil Nežin akvarij. Še Neža je bila naslednje jutro zelo navdušena nad njim. ;-)

                                    Je lep?

  • Share/Bookmark

Strunjan – Strugnano

Po dolgem času sem obiskal Strunjan. Razlog temu ni bil samo pohajanje po kraju, v katerem sem kot najstnik preživel vsako leto desetdnevne počitnice, temveč obisk staršev, ki sta preživljala nekajdnevni oddih v hotelu Salinera.

                               hotel Salinera

Kljub jutranjemu dežju se je dan začel lepo. Le kako se ne bi, ko pa sem ob odhodu v službo zagledal tako prekrasen prizor v postelji – mamica in mala Neža sta tako lepo spali da mi je srce zaigralo od sreče in radosti.

Z mojimi starši smo se dobili pred gostilno Pod trto, kjer nas je ob mojem velikem začudenju postregel moj dober znanec iz bivših krajev Borut1. Hrana je bila okusna, pivo se je prileglo ob tako prijetnem soncu, Neža pa je bila spet v svojem elementu. Sedeli smo namreč ob prehodu, tako da je mala imela vse pod kontrolo, med drugim je osvajala tudi malega italijančka ;-) .

Po kosilu smo s starši naredili še sprehod, potem pa sta se napotila v bazen, mi trije pa na kraj, kjer sem včasih počitnikoval. Med potjo mi je moja Mirjam pokazala kje je včasih njen oče gojil školjke in kje je imel privezane svoje barke.

        včasih tastove školjke… tastov bivši privez

 Spomini so kar prihajali in prihajali, podoživljal sem trenutke ki so se mi takrat vtisnili za vedno.

križ nad mesečevim zalivom Mesečev zaliv mini naselje lesenih hišk na Rogu

lesene hišice krajinski park pogled z Roga

Le kaj Neža išče na asfaltu? Če ni na nogah, je pa v ustih ;-) Moji dve punci

                  Mamica me zna animirati na več načinov :-D naša družinica nad Mesečevim zalivom

Po skoraj dveh urah potikanja po Strunjanu, smo se zapeljali skozi drevored pinij 2 proti domači Izoli.

                                    drevored pinij

Sobotni dan je tako minil zelo hitro…ponavadi je tako… vse lepo hitro mine, spomini pa ostanejo za večno – tako ta sobota, kot prejšnja na srečanju blogerjev.

  1. DJ, tonski mojster ipd []
  2. ta drevored me fascinira že od majhnih nog []
  • Share/Bookmark

Novi prijatelji…

Danes je bil zopet eden od tistih dnevov, za katere človek zvečer reče:” Kakšen krasen dan” Sicer imam teh dnevov kar dosti, ampak današnji je bil prav poseben.

Z mojo ljubeznijo in malo navihanko smo se udeležili srečanja blogerjev na Bordonovi domačiji. Dan je bil prečudovit in tiste ure, katere smo preživeli skupaj, so minile kot bi mignil. Spoznal sem nekaj novih ljudi, blogerjev; DrMagnum z Neno in Majo, Grison in Vlatka in njun Gal, M&M, Mijau, MikiMiška in njen spremljevalec, Roti, Shadow, Zdravje z možem.

Zanimivi ljudje, vsak s svojo zgodbo, vsak bloger iz različnih vzrokov. V tem je tudi čar vsega tega. Blog nas je povezal in spoznal in verjamem, da se bomo še našli skupaj, naslednjič sigurno v večjem številu ( danes je že padla ideja za naslednje srečanje na Ptuju ). Vseeno pa do tega srečanja ne bi prišlo, če ne bi za vso organizacijo stal naš dobri stari Kamper, ki je kljub temu, da je še prejšnji teden bil v bolnišnici, izredno dobro organiziral to srečanje.

Hvala ti Kamper, da si mi omogočil spoznati te ljudi. :-D

                               kamper

  • Share/Bookmark

Vse najboljše…

Danes ima moja velika ljubezen in mamica male navihanke rojstni dan.

 Naj ti bo vsak dan prijeten, čimmanj temnih trenutkov, čimveč radosti in smeha.

Vse najboljše ti želiva oba z Nežo.

  • Share/Bookmark

« Novejši zapisi
Starejši zapisi »