Arhivirana sporočila kategorije 'Aktualno'

Obisk na radiu – drugič

Po dolgem času sem spet imel priliko obiskati lokalni radio. V njihovi nagradni igri sem dobil veliko plažno brisačo, moja ljubezen pa v neki drugi njihovi igri atraktivno majico.

V petek popoldan, ko sva jo peljala k noni, sem se na hitro odločil, da gremo tja. Ker je v tistem delu kar malce problemov z parkirišči sem šel k njim sam z Nežo. Nagrado sva hitro dobila, ker pa je Neža zelo zvedavo pogledavala naokoli in me spraševala kaj je to in kje sva, sem povprašal, če lahko stopiva v sobo za montažo iz katere se vidi njihov rumeni studio. V studiu sta se “mučila” tonska mojstrica, prikupna Lara  in karizmatični voditelj Iztok.Neža je z velikimi očmi in z gestami nakazala, da bi rada šla notri k njima. Pa tudi Lara naju je opazila in s kretnjami pokazala, naj vstopiva v studio.

Ker sta imela kar precej dela, saj sva bila tam ravno takrat, ko so poročila, vreme in podobne reči, nisva bila dolgo v napoto – toliko, da je obema ponudila čokoladne blazinice ob katerih je Iztok zavzdihnil, da je že dolgo tega kar jih je nazadnje jedel, Lari pa je še uspelo izvabiti iz Neže, da ji pove kako ji je ime. Ob mahanju in poslanih poljubčkih smo se poslovili.

Med potjo do avtomobila, ko sva premagovala stopnice, pa mi je zelo resno povedala, da ko bo velika, bo delala na radiu.

  • Share/Bookmark

Neža

Pred dvemi leti, dan pred tvojim rojstvom, sem z žalostjo pospremil tvojo mamico v porodnišnico,kjer naj bi čakala na tvoj prihod v najin dom…to naj bi trajalo približno deset dni. Žalosten sem bil, ker nisva bila skupaj, po drugi strani pa zelo nestrpen in neučakan, da te ugledam, da te stisnem v svoje naročje…ker je bila tudi mamica zelo žalostna zaradi tega ker nisem bil ob njej, izgleda, da si tudi ti to čutila in si vzela stvari v svoje rokice in si hotela že kar naslednji dan k nama…

Naslednji dan proti večeru, ob 18:23 si zagledala svetlobo tega sveta in začelo se je naše druženje…spremenila si mi življenje in to še na boljše, kot je bilo do takrat.

Včeraj si praznovala svoj 2. rojstni dan… VSE NAJBOLJŠE MOJA NEŽA…srečen sem in ponosen nate…

Zelo, zelo te imam rad…

tvoj tata

dsc0002.jpg

poizkušam kamenčke

  • Share/Bookmark

Mala maškara

Letošnji pust, je bil Nežin prvi pust v pravem smislu besede. Lani je bila res premajhna za kakšne pustne neumnosti, saj ni hodila, pa še plazila je bolj slabo. Letos pa je bilo zato drugače in še bolj veselo zaradi tega.

Glede na to, da je zelo za štose in rada uganja norčije, sem bil prepričan, da jo ne bo težko pripraviti na to, da sodeluje v maškarah. Kostim je brez problema oblekla že pred tremi tedni, zataknilo pa se je pri lasulji. Ne in ne….ni šans, da bi jo dala na glavo…tudi podkupovanje ni vžgalo…bila je neomajna v svoji nameri, da tega ne bo imela na glavi, tako da sva se z Mirjam odločila, da bo pač imela namesto nje samo kapo.

Prišla je sobota, Mirjam je bila v službi, midva pa sva se po zajtrku začela pripravljati za njeno prvo maškarado. Pri oblačenju je aktivno sodelovala tako kot vedno, ko pa sem ji hotel dat na glavo kapo, pa me je šokirala…dobesedno je  zahtevala, da mora imeti lasuljo. Niti malo nisem premišljeval, ampak sem ji jo kar takoj posadil na glavo, da se ne bo premislila.

Na ulici pa se je potem vse dogajalo zelo spontano. Bilo je veliko njenega veselega kričanja, metanja konfetov, ogledovanja drugih maškar…z veseljem je sprejela nekaj sladkarij, ki so ji ponujali mimoidoči… pa požela je veliko navdušenja od vseh, ki so naju srečali. Popoldan, ko smo bili zunaj vsi trije skupaj, pa smo srečali tudi njenega prijatelja Matička z mamico in spet je bilo veselja ogromno, saj sta oba prav uživala vsak v svoji novi podobi.

V nedeljo sva jo pa peljala na maškarado v Gostinsko šolo, kjer so organizirali pustno rajanje za otroke. Neža je uživala, saj je bila glasna glasba, pa še vrteli so vse njene znane pesmice. Vseskozi je plesala, migala, ploskala…prav lepo jo je bilo gledati, saj se je videlo, da zelo uživa.

Njen prvi pust je za njo…no, ne še čisto, saj je morala danes v vrtec prinesti s seboj njen kostim in lasuljo, Njihove pridne vzgojiteljice jih bodo namreč našemile in zarajale skupaj z njimi. Zagotovo ji bo lepo, tako kot ji je bilo čez vikend z menoj in njeno mamico.

-)

jaz in moj prijateljček

na plesu

znam tudi sama plesati

imam se luštno

moj telesni stražar je bil Spiderman

malce počitka paše

 

dsc0069.jpg

  • Share/Bookmark

Radio Capris

Še preden sem prišel živeti na Obalo, sem začel poslušati Radio Capris. Sprva samo na obiskih pri moji ljubezni, kasneje pa tudi preko interneta. No, odkar pa živim tu1 , pa je stalnica v mojem življenju. O njem sem nekoč, po zanimivem obisku pri njih, že napisal nekaj vrstic.

Od tistega časa se je zgodilo marsikaj z najino Nežo; dobila je skoraj že vse zobe, shodila je, pove že marsikaj, nekaj centimetrov in kilogramčkov je dobila, pa tudi po obnašanju je že postala prava “gospodičnica”  :-) …vseskozi pa jo spremlja omenjeni radio in dostikrat zapleše ob zvokih njihove glasbe.

Jutri praznujejo 15. obletnico delovanja, in ta dogodek je tudi razlog, za tale zapis, obenem pa bi jim rad čestital v svojem in Nežinem imenu in jim zaželel še veliko dobre glasbe in čimmanj motenj na njihovih frekvencah. ;-)

  1. dobra 3 leta []
  • Share/Bookmark

Mala “čveka”

Minilo je že kar nekaj časa, odkar je najina deklica izgovorila prvo besedo. Sedaj že govori raznorazne besede, se pogovarja z vsemi svojimi igračami, sama s sabo, z ljudmi ki jo obdajajo…prav lepo je, ko sama pove, kaj želi, če pa še tega ne zna, pa prav nazorno pokaže kaj bi rada. Je iznajdljiva, tako da zelo hitro ugotovim kaj hoče.

Tudi ujeziti se zna, in se krega kot “tavelika” – takrat se mi zdi zelo smešna…po drugi strani pa zelo lepo izkazuje nežnost in svojo pripadnost tako z dejanji kot z svojimi besedami. Je resnično prava “rakica” po nebesnem znaku.

Nekaj besed  s katerimi trenutno komunicira:

mama, tata, nona, nono, copata, teta, tam

dida – dedi    baba – babica    Kemen – Klemen   Nenja – Neža    Jaija – Janja     oda – voda    oka – žoga    pim – pijem    kaka – kakati     auto – avto    Mima – Mirjam     Igoj – Igor     nina – spati   ala - hvala    tuki – tukaj

To je nekaj besed, s katerimi me nasmeje in preseneča dan za dnem. Lepo je biti tata male Neže in resnično uživam v očetovstvu.

-)

Ko padem, keksa iz rok ne izpustim :-)

pred spanjem rada kaj preberem

pred spanjem rada kaj preberem

s prijateljico Klaro

s prijateljico Klaro

 

  • Share/Bookmark

Pionirka Neža

Včasih, pred davnimi časi, je živela – država Jugoslavija, z njo pa tudi njeni pionirčki. Danes bi ti pionirčki izgledali približno takole:

tatina pionirka Neža
tatina pionirka Neža

Čepica in rutica sta originalna iz časov Titove Jugoslavije…sta last njenega tata. V vlogi manekenke pa je njegova hči Neža. :-D

  • Share/Bookmark

Prvič na čolnu

 

Poletje se počasi končuje in s tem tudi kopalna sezona – letos, smo za razliko od lani kar nekajkrat šli na plažo z našo punčko. Neža namreč obožuje morje in zelo uživa, ko lahko čofota po mili volji. Če se malce potrudi, se z brcanjem tudi oddalji od naju, ob tem pa kriči od navdušenja.

Prejšnjo nedeljo pa smo zgleda bili na zadnjem letošnjem uživanju na vodi. In ravno to zadnje uživanje je bilo nekaj posebnega. Posebno pa zato, ker nismo bili sami. Že dopoldan smo se srečali z Nežino prijateljico Klaro in njenimi starši. Ker se Mirjam in njena mamica poznajo, saj so skupaj prevozile z vozički kar nekaj kilometrov po Izoli, smo se ustavili na kavici. Beseda je dala besedo in na hitro smo se dogovorili, da gremo popoldan skupaj na plažo – točneje s čolnom proti Belim skalam. Klarin tata, je namreč strasten podvodni ribič in zaradi tega tudi lastnik velikega gumenjaka. Dogovorili smo se za po kosilu, oz.za čas, ko se bosta obe princeski zbudili.

Po kratki vožnji z avtom do parkirišča, smo se otovorjeni naložili na čoln. No, največ “prtljage” sta imeli Neža in Klara – nato pa že jaz, saj sem s seboj imel tudi nekaj piva za starejše. Med vožnjo s čolnom smo izvedeli, da je tudi za Klaro to krst na vodi, saj se še ni peljala z njim. Obe sta bili pridni…zvedavo sta opazovali kaj se dogaja, zraven pa tudi nas, če smo mogoče v kakšnih skrbeh. Po sidranju smo vsi od prvega do zadnjega uživali v objemu toplega morja, se sušili na čolnu, pili čaje, vodo, eni pa tudi pivo, prijetno čvekali in uživali poletje. Kot da bi vedeli, da je to letošnje zadnje nastavljanje soncu v kopalkah. Imeli smo se super…sicer pa, kako bi se lahko imeli drugače ob tako prijetni družbi kot so Klara in njena starša.

 

morski deklici

morski deklici

 

uživanje v vodi

uživanje v vodi

 

kdo koga čuva?

kdo koga čuva?

delfinka ;-)

delfinka ;-)

moja dva sončka

moja dva sončka

Klara in njena mamica

Klara in njena mamica

skupinska

skupinska

pot domov

pot domov

Klara, Helena, Peter…še enkrat se vam v imenu vseh treh zahvaljujem za prijetno družbo in dogodek, ki nam je lepo popestril nedeljsko popoldne. Verjamem, da se bomo še vnaprej družili skupaj, vendar se prvega skupnega druženja verjetno nikoli ne pozabi.

  • Share/Bookmark

Prve počitnice

Odkar sem spoznal vražjo primorko, Mojo ljubezen sem vedel, oz. čutil, da si bom z njo ustvaril družino. Vedel sem tudi, da bo prišel tisti dan, ko se bom po prelepem Krku sprehajal z njo in pa z najinim otrokom. Lansko leto sem to že vedel in nestrpno sem čakal letošnje poletje, ko bo Neža z nama.

Glede na to, da se je Mirjam porodniška iztekla v začetku junija, sva planirala, da gremo v “naš kamp” od 17. do 30.maja.

Priprave in pakiranje je bilo letos kar precej zahtevno, no, vsaj za mojo ljubezen, saj je bilo prvič, da sva morala misliti na najino deklico. Na račun tega, je Mirjam ostala brez nekaj kosov garderobe, saj jo je pozabila doma. Še dobro, da smo pred časom šli v nakup, novega, večjega avtomobila, tako da je bilo prav z užitkom vanj spravljati vse tiste torbe in nahrbtnike z rečmi, za katere sva mislila, da Neža ne bo mogla preživeti. No, midva sva se s tem kar preveč obremenjevala, saj je vse tiste igrače bore malo uporabljala. V kampu je bilo toliko zanimivih stvari zanjo…od vseh storžev, takšnih in drugačnih kamenčkov, mravelj, veveric, raznih ptičkov, ni čutila skoraj nobene potrebe po svojih igračkah.

Vožnja je minila prijetno, malčica je na poti spala, klepetala, opazovala raznoliko naravo, na koncu poti pa tudi rahlo začela nakazovati, da ima počasi te poti dovolj. In na cilju, pred prikolico…aaaaa…ni se mogla načuditi vsem novim stvarem, katere je videla prvič v življenju.

Neža je uživala sto na uro…zdi se mi, da je najbolj uživala na velikem ležišču, saj je lahko spala med nama, podnevi ob dežju pa je rada norela po njem. Najljubša igra pa ji je itak bila odpiranje in gledanje skozi okno, katero je spremljalo glasno vzklikanje in klicanje mimoidočih.

                          S tatom na najljubši poziciji…

Glede na to, da je prvi teden skoraj neprestano deževalo, smo ga vseeno lepo preživeli, saj je bilo to le naše prvo skupno počitnikovanje. Še dojenčica je v tistih deževnih dneh nenormalno veliko spala, tako da sva se tudi midva lepo spočila. Nato pa je prišlo tako težko pričakovano lepše in toplejše vreme. Neži sva napihnila oba bazenčka1 in v njima je uživala, špricala, kričala. Morje je okusila samo z nogicami v plitvini, saj sva čakala še kakšno stopinjo več. No, v ponedeljek se je tudi to zgodilo. Spravila sva jo v Fredov obroč in v njem je dobesedno eksplodirala v vsej svoji vzhičenosti, sreči in veselju. Glede na začetek sezone, ko so moji podplati kar precej občutljivi, sem imel kar precej dela z njo, da sem jo lovil po tisti plitvini, saj je hitro osvojila, kaj mora početi, da se bo gibala tudi v morju. No, drugi dan pa sem jo ukanil, saj sem ga zavezal na daljšo vrvico in stvar je bila pod kontrolo. Ampak, drugi dan teh problemov sploh ni bilo, saj je Neža dobesedno uživala na vodi. Na obrazu je imela tisti prelep, rahel in uživaški nasmešek, opazovala je valove, morsko dno, naju…bila je tako brezskrbna in lepa, da sem vseskozi kar čutil nekakšen cmok v grlu, in bi najraje kar zajokal od vse te sreče. Mamica se je nastavljala jutranjim sončnim žarkom, sam pa sem bil zaposlen z bdenjem nad hčerjo in pa z svojimi mislimi – kako lepo je to življenje ob dveh tako čudovitih dekletih.

Dnevi so hitro minevali ob vseh sprehodih in smehu za katere je velikokrat poskrbela najina princeska. Že na prvih počitnicah je dobila tudi prvega oboževalca – malega korenjaka z Gorenjske.

Konec uživanja je prišlo kmalu. Mirjam se po čudovitem obdobju nosečnosti in porodniške začenja služba, Nežo pa čaka prvi rojstni dan, jesenski odhod v vrtec in še marsikaj na njeni poti življenja.

Uf, moja piška raste prehitro. :-(

Tako varno se počutim ob mamici valovi mi nagajajo tole je pa fino…

s tatom pod tušem tale tovornjak je moj, in tata me včasih posedi na njega in me vozi mmmm njamiii

prvič na kolesu Tole pa res paše, pa še gungam se zraven. Ne me motit,prosim.

                  Pridi se igrat z menoj. moj smisel življenja

  1. v tavečjem sva tudi midva poležavala  :-) []
  • Share/Bookmark

Leto je naokrog…

Te dni mineva leto dni, odkar sem napisal prvo objavo. Niti v sanjah si nisem upal predstavljati, da bom imel stalne bralce bloga, katerega pišem za najino Nežo.

Res je, da zadnje čase pišem bolj malo, razlog temu pa je najina navihanka, saj je resnično živa kot poper in zahteva maximalno angažiranost okoli nje. Ni mi žal za to, saj resnično uživam v očetovstvu – mi je pa žal zaradi vas, ki obiskujete moj blog. No, naj vas potolažim, da se bom poskušal popraviti in da bom že v naslednjih dneh objavil nekaj novih zapisov.

  • Share/Bookmark

Bravo Neža!

Še pred kakšnim tednom sem bil prepričan, da naša Neža ne bo plazila po kolenih, ampak da bo ta korak preskočila, saj ji nikakor ni dišalo plaziti se po kolenih, po “trdih” laminatih. Povrhu vsega se vztrajno postavlja na noge, tako da je resnično vprašanje časa, kdaj bo punčka shodila. Vsi otroci njenih let že kar nekaj časa uspešno opravljajo to opravilo, najini navihanki pa se zgleda ni zdelo preveč utrujati in pri tem imeti boleča kolena. Par dni nazaj pa vidim Nežo, kako na najini postelji  v spalnici prav veselo plazi in se izmika mojem crkljanju. Opa, sem si mislil, po mehkem gre, po tleh pa se gospodični ne da premikati.Tri dni nazaj mi Mirjam pravi, da je navihanka pri nonotu in noni prvič plazila po tleh. Torej je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo Neža plazila tudi pred mojimi očmi.

In se je zgodilo tudi to…predvčerajšnjim, ko pridem iz službe, takoj zaslišim iz kuhinje:”Neža, kdo je prišel?” Počasi si slečem jakno, odložim torbo, obenem pa slišim meni do tedaj nepoznan zvok. Pogledam proti vratom kuhinje in zagledam svojo navihanko kako plazi proti meni in se mi smeje.

                              Sem hitra?

V tistem trenutku sem bil spet kakšen centimeter nad tlemi….bil je spet eden izmed trenutkov, kateri se ti vtisnejo v spomin za vedno. Bravo Neža!

Naj se pohvalim še z nečem….Ne pravijo zaman, da je kovačeva kobila skoraj vedno bosa. Glede na to, da se profesionalno ukvarjam z akvaristiko sem šele sedaj v teh dneh, po dolgem času res lepo uredil Nežin akvarij. Še Neža je bila naslednje jutro zelo navdušena nad njim. ;-)

                                    Je lep?

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »