Arhivirana sporočila kategorije 'Foto'

Mala maškara

Letošnji pust, je bil Nežin prvi pust v pravem smislu besede. Lani je bila res premajhna za kakšne pustne neumnosti, saj ni hodila, pa še plazila je bolj slabo. Letos pa je bilo zato drugače in še bolj veselo zaradi tega.

Glede na to, da je zelo za štose in rada uganja norčije, sem bil prepričan, da jo ne bo težko pripraviti na to, da sodeluje v maškarah. Kostim je brez problema oblekla že pred tremi tedni, zataknilo pa se je pri lasulji. Ne in ne….ni šans, da bi jo dala na glavo…tudi podkupovanje ni vžgalo…bila je neomajna v svoji nameri, da tega ne bo imela na glavi, tako da sva se z Mirjam odločila, da bo pač imela namesto nje samo kapo.

Prišla je sobota, Mirjam je bila v službi, midva pa sva se po zajtrku začela pripravljati za njeno prvo maškarado. Pri oblačenju je aktivno sodelovala tako kot vedno, ko pa sem ji hotel dat na glavo kapo, pa me je šokirala…dobesedno je  zahtevala, da mora imeti lasuljo. Niti malo nisem premišljeval, ampak sem ji jo kar takoj posadil na glavo, da se ne bo premislila.

Na ulici pa se je potem vse dogajalo zelo spontano. Bilo je veliko njenega veselega kričanja, metanja konfetov, ogledovanja drugih maškar…z veseljem je sprejela nekaj sladkarij, ki so ji ponujali mimoidoči… pa požela je veliko navdušenja od vseh, ki so naju srečali. Popoldan, ko smo bili zunaj vsi trije skupaj, pa smo srečali tudi njenega prijatelja Matička z mamico in spet je bilo veselja ogromno, saj sta oba prav uživala vsak v svoji novi podobi.

V nedeljo sva jo pa peljala na maškarado v Gostinsko šolo, kjer so organizirali pustno rajanje za otroke. Neža je uživala, saj je bila glasna glasba, pa še vrteli so vse njene znane pesmice. Vseskozi je plesala, migala, ploskala…prav lepo jo je bilo gledati, saj se je videlo, da zelo uživa.

Njen prvi pust je za njo…no, ne še čisto, saj je morala danes v vrtec prinesti s seboj njen kostim in lasuljo, Njihove pridne vzgojiteljice jih bodo namreč našemile in zarajale skupaj z njimi. Zagotovo ji bo lepo, tako kot ji je bilo čez vikend z menoj in njeno mamico.

-)

jaz in moj prijateljček

na plesu

znam tudi sama plesati

imam se luštno

moj telesni stražar je bil Spiderman

malce počitka paše

 

dsc0069.jpg

  • Share/Bookmark

Prvič na čolnu

 

Poletje se počasi končuje in s tem tudi kopalna sezona – letos, smo za razliko od lani kar nekajkrat šli na plažo z našo punčko. Neža namreč obožuje morje in zelo uživa, ko lahko čofota po mili volji. Če se malce potrudi, se z brcanjem tudi oddalji od naju, ob tem pa kriči od navdušenja.

Prejšnjo nedeljo pa smo zgleda bili na zadnjem letošnjem uživanju na vodi. In ravno to zadnje uživanje je bilo nekaj posebnega. Posebno pa zato, ker nismo bili sami. Že dopoldan smo se srečali z Nežino prijateljico Klaro in njenimi starši. Ker se Mirjam in njena mamica poznajo, saj so skupaj prevozile z vozički kar nekaj kilometrov po Izoli, smo se ustavili na kavici. Beseda je dala besedo in na hitro smo se dogovorili, da gremo popoldan skupaj na plažo – točneje s čolnom proti Belim skalam. Klarin tata, je namreč strasten podvodni ribič in zaradi tega tudi lastnik velikega gumenjaka. Dogovorili smo se za po kosilu, oz.za čas, ko se bosta obe princeski zbudili.

Po kratki vožnji z avtom do parkirišča, smo se otovorjeni naložili na čoln. No, največ “prtljage” sta imeli Neža in Klara – nato pa že jaz, saj sem s seboj imel tudi nekaj piva za starejše. Med vožnjo s čolnom smo izvedeli, da je tudi za Klaro to krst na vodi, saj se še ni peljala z njim. Obe sta bili pridni…zvedavo sta opazovali kaj se dogaja, zraven pa tudi nas, če smo mogoče v kakšnih skrbeh. Po sidranju smo vsi od prvega do zadnjega uživali v objemu toplega morja, se sušili na čolnu, pili čaje, vodo, eni pa tudi pivo, prijetno čvekali in uživali poletje. Kot da bi vedeli, da je to letošnje zadnje nastavljanje soncu v kopalkah. Imeli smo se super…sicer pa, kako bi se lahko imeli drugače ob tako prijetni družbi kot so Klara in njena starša.

 

morski deklici

morski deklici

 

uživanje v vodi

uživanje v vodi

 

kdo koga čuva?

kdo koga čuva?

delfinka ;-)

delfinka ;-)

moja dva sončka

moja dva sončka

Klara in njena mamica

Klara in njena mamica

skupinska

skupinska

pot domov

pot domov

Klara, Helena, Peter…še enkrat se vam v imenu vseh treh zahvaljujem za prijetno družbo in dogodek, ki nam je lepo popestril nedeljsko popoldne. Verjamem, da se bomo še vnaprej družili skupaj, vendar se prvega skupnega druženja verjetno nikoli ne pozabi.

  • Share/Bookmark

Fešta

Kot sem zadnjič obljubil, tako danes objavljam slike z Nežine fešte. Tudi sam sem bil prepričan, da mi bo uspelo prej, ampak na žalost se ni dalo.No, naj slike govorijo.

Ob čakanju sem se igrala z Mikijem Lepo je sprejemati darila Kako lepo je to napisano… hvala, hvala, hvala Poglejte kaj sem dobila Njih imam rada - me bojo še dosti, dosti razvajali Z Eriko sva najbolj korajžni Mi imamo se fajn čofotanje slika vse pove Meni nagaja sonček Tudi mamice so se imele fajn Val z očkom jaz in moja mamica kaj pa tale moj prijateljček počne? Moja prva torta … gasilska Res je bila dobra,mmmm

  • Share/Bookmark

Prve počitnice

Odkar sem spoznal vražjo primorko, Mojo ljubezen sem vedel, oz. čutil, da si bom z njo ustvaril družino. Vedel sem tudi, da bo prišel tisti dan, ko se bom po prelepem Krku sprehajal z njo in pa z najinim otrokom. Lansko leto sem to že vedel in nestrpno sem čakal letošnje poletje, ko bo Neža z nama.

Glede na to, da se je Mirjam porodniška iztekla v začetku junija, sva planirala, da gremo v “naš kamp” od 17. do 30.maja.

Priprave in pakiranje je bilo letos kar precej zahtevno, no, vsaj za mojo ljubezen, saj je bilo prvič, da sva morala misliti na najino deklico. Na račun tega, je Mirjam ostala brez nekaj kosov garderobe, saj jo je pozabila doma. Še dobro, da smo pred časom šli v nakup, novega, večjega avtomobila, tako da je bilo prav z užitkom vanj spravljati vse tiste torbe in nahrbtnike z rečmi, za katere sva mislila, da Neža ne bo mogla preživeti. No, midva sva se s tem kar preveč obremenjevala, saj je vse tiste igrače bore malo uporabljala. V kampu je bilo toliko zanimivih stvari zanjo…od vseh storžev, takšnih in drugačnih kamenčkov, mravelj, veveric, raznih ptičkov, ni čutila skoraj nobene potrebe po svojih igračkah.

Vožnja je minila prijetno, malčica je na poti spala, klepetala, opazovala raznoliko naravo, na koncu poti pa tudi rahlo začela nakazovati, da ima počasi te poti dovolj. In na cilju, pred prikolico…aaaaa…ni se mogla načuditi vsem novim stvarem, katere je videla prvič v življenju.

Neža je uživala sto na uro…zdi se mi, da je najbolj uživala na velikem ležišču, saj je lahko spala med nama, podnevi ob dežju pa je rada norela po njem. Najljubša igra pa ji je itak bila odpiranje in gledanje skozi okno, katero je spremljalo glasno vzklikanje in klicanje mimoidočih.

                          S tatom na najljubši poziciji…

Glede na to, da je prvi teden skoraj neprestano deževalo, smo ga vseeno lepo preživeli, saj je bilo to le naše prvo skupno počitnikovanje. Še dojenčica je v tistih deževnih dneh nenormalno veliko spala, tako da sva se tudi midva lepo spočila. Nato pa je prišlo tako težko pričakovano lepše in toplejše vreme. Neži sva napihnila oba bazenčka1 in v njima je uživala, špricala, kričala. Morje je okusila samo z nogicami v plitvini, saj sva čakala še kakšno stopinjo več. No, v ponedeljek se je tudi to zgodilo. Spravila sva jo v Fredov obroč in v njem je dobesedno eksplodirala v vsej svoji vzhičenosti, sreči in veselju. Glede na začetek sezone, ko so moji podplati kar precej občutljivi, sem imel kar precej dela z njo, da sem jo lovil po tisti plitvini, saj je hitro osvojila, kaj mora početi, da se bo gibala tudi v morju. No, drugi dan pa sem jo ukanil, saj sem ga zavezal na daljšo vrvico in stvar je bila pod kontrolo. Ampak, drugi dan teh problemov sploh ni bilo, saj je Neža dobesedno uživala na vodi. Na obrazu je imela tisti prelep, rahel in uživaški nasmešek, opazovala je valove, morsko dno, naju…bila je tako brezskrbna in lepa, da sem vseskozi kar čutil nekakšen cmok v grlu, in bi najraje kar zajokal od vse te sreče. Mamica se je nastavljala jutranjim sončnim žarkom, sam pa sem bil zaposlen z bdenjem nad hčerjo in pa z svojimi mislimi – kako lepo je to življenje ob dveh tako čudovitih dekletih.

Dnevi so hitro minevali ob vseh sprehodih in smehu za katere je velikokrat poskrbela najina princeska. Že na prvih počitnicah je dobila tudi prvega oboževalca – malega korenjaka z Gorenjske.

Konec uživanja je prišlo kmalu. Mirjam se po čudovitem obdobju nosečnosti in porodniške začenja služba, Nežo pa čaka prvi rojstni dan, jesenski odhod v vrtec in še marsikaj na njeni poti življenja.

Uf, moja piška raste prehitro. :-(

Tako varno se počutim ob mamici valovi mi nagajajo tole je pa fino…

s tatom pod tušem tale tovornjak je moj, in tata me včasih posedi na njega in me vozi mmmm njamiii

prvič na kolesu Tole pa res paše, pa še gungam se zraven. Ne me motit,prosim.

                  Pridi se igrat z menoj. moj smisel življenja

  1. v tavečjem sva tudi midva poležavala  :-) []
  • Share/Bookmark

Nova igračka

No, ta zapis na mojem blogu je verjetno edini ki se neposredno ne navezuje na mojo princesko – se pa navezuje posredno …to sigurno ;-)

Ta nova igračka ni Nežina, temveč moja. Že lep čas sem imel namen kupiti zrcalno refleksni fotoaparat in samo čakal sem na pravi trenutek, na pravo akcijo. In prišel je tisti dan…s pomočjo moje drage sem se vrnil iz službe, kot ponosni lastnik novega fotoaparata, katerega sem tako želel imeti.

                          d40  VIR

Že do sedaj sem veliko slikal svojo malo princesko, sedaj pa mislim, da bo slik še več ;-)

 Sonce moje, hvala ti ,za tako lepo darilo.

  • Share/Bookmark

Strunjan – Strugnano

Po dolgem času sem obiskal Strunjan. Razlog temu ni bil samo pohajanje po kraju, v katerem sem kot najstnik preživel vsako leto desetdnevne počitnice, temveč obisk staršev, ki sta preživljala nekajdnevni oddih v hotelu Salinera.

                               hotel Salinera

Kljub jutranjemu dežju se je dan začel lepo. Le kako se ne bi, ko pa sem ob odhodu v službo zagledal tako prekrasen prizor v postelji – mamica in mala Neža sta tako lepo spali da mi je srce zaigralo od sreče in radosti.

Z mojimi starši smo se dobili pred gostilno Pod trto, kjer nas je ob mojem velikem začudenju postregel moj dober znanec iz bivših krajev Borut1. Hrana je bila okusna, pivo se je prileglo ob tako prijetnem soncu, Neža pa je bila spet v svojem elementu. Sedeli smo namreč ob prehodu, tako da je mala imela vse pod kontrolo, med drugim je osvajala tudi malega italijančka ;-) .

Po kosilu smo s starši naredili še sprehod, potem pa sta se napotila v bazen, mi trije pa na kraj, kjer sem včasih počitnikoval. Med potjo mi je moja Mirjam pokazala kje je včasih njen oče gojil školjke in kje je imel privezane svoje barke.

        včasih tastove školjke… tastov bivši privez

 Spomini so kar prihajali in prihajali, podoživljal sem trenutke ki so se mi takrat vtisnili za vedno.

križ nad mesečevim zalivom Mesečev zaliv mini naselje lesenih hišk na Rogu

lesene hišice krajinski park pogled z Roga

Le kaj Neža išče na asfaltu? Če ni na nogah, je pa v ustih ;-) Moji dve punci

                  Mamica me zna animirati na več načinov :-D naša družinica nad Mesečevim zalivom

Po skoraj dveh urah potikanja po Strunjanu, smo se zapeljali skozi drevored pinij 2 proti domači Izoli.

                                    drevored pinij

Sobotni dan je tako minil zelo hitro…ponavadi je tako… vse lepo hitro mine, spomini pa ostanejo za večno – tako ta sobota, kot prejšnja na srečanju blogerjev.

  1. DJ, tonski mojster ipd []
  2. ta drevored me fascinira že od majhnih nog []
  • Share/Bookmark

Moja princeska

Moje dve dekleti sta danes odšli na obisk k noni, sam pa imam pred službo še toliko časa, da napišem par vrstic in dodam na blog nekaj novejših slikic najine Neže.

Neža raste in res jo je včasih kar težko držati v naročju saj je zelo živa in radovedna.Čez dva dni bo stara devet mesecev in ta naša mala princeska se noče plaziti tako kot naj bi se vsak dojenček. Gre sicer kakšen meter nazaj ali pa se vrti okoli osi. Igrače ji dajeva toliko od nje stran, da bi se le potrudila in bi jih dobila ampak ne….njej se ne da…ona raje raziskuje laminat na tleh kot da bi se malce potrudila in prišla do nje. Zgleda, da bo plazenje preskočila in bo prej hodila, saj se že prav lepo postavlja na noge.

Drugače je pa zdrava in vesela deklica, ki se zelo rada nasmeje vsakomur kateri jo ogovori. Je najina sreča in zelo sem vesel, ko vsak dan, vsako uro, mojo ljubezen spravi v prisrčen smeh, kljub temu, da je v teh trenutkih žalostna zaradi svojega očeta.

rada raziskujem hrano joj mami, še tale predal “pospravim” mmmm, je sladka čokolada

kako je lepo v taveliki postelji ;-) rada sem v mamičinem naročju s tatom rada raziskujem

moj prvi filmski nasmeh ;-) v nizkem štartu ti dam enga lupčka?

PS: Pri naslovu te objave pa mi je pomagala blogovska znanka Jazzy, katera je pred časom objavila malce drugačen naslov… za avtorstvo se ti oddolžimo ;-)

  • Share/Bookmark

Vse lepo…

Pa je prišel tudi zadnji dan letošnjega leta, kateri nam je zaznamoval življenje za vedno. V letošnjem letu sem začel v mesecu juniju pisati blog, in zdi se mi da kar uspešno. Glede na to, da sem ga začel pisati zaradi svoje Neže, je sčasoma postal tudi kar precej obiskan z vaše strani, dragi oboževalci Neže in mojega pisanja.

Neža se je rodila 28.06. , slab mesec prej pa sem tudi objavil svoj prvi zapis. Danes ne bom dolgovezil ampak dajem na ogled še nekaj simpatičnih Nežinih fotk.

                          moja prva slika, stara sem približno 45 minut                                                                                            v porodni sobi z mamico spoznavanje s tatom

sama v mamini postelji v porodnišnici prva ura v svojem varnem domu počivanje na kavču

včasih zaspim tudi v svojem avtosedežu med dojenjem jaz in moja najboljša prijateljicaErika

mi troje v ogledalu včasih je luštno tudi v prtljažniku našega avtomobila rada se igram z vezalkami

rada se smejim nogice imam tudi rada malce telovadbe ne škodi

                tudi kakšen papir je zanimiv Želim vam, da se smejite celo leto 2008 kot se bom smejala jaz

V imenu Neže, svoje boljše polovice in mojem imenu vam vsem želim

                vse naj naj, in naj vam bo vsak dan prijeten

                        SREČNO V LETU 2008

 

   

  • Share/Bookmark

Spanje in zbujanje

Ko sončni žarki počasi zapuščajo obličje naših krajev, in se začne mrak spuščati okoli naših domov, se naše življenje počasi umirja. Pripravljamo se na takšen ali drugačen način na zasluženi počitek. Eni gredo v posteljo kar kmalu drugi pa kasneje. No sam sem v tisti skupini, katera hodi spat tam okoli 22 ure – odvisno spet, če je kaj pametnega na televiziji.

Naša Neža pa je ena izmed tistih ki ima svoj urnik zelo zgoden. Malce pred 18 uro že postaja tečna in takrat jo je potrebno še animirati da ne tečka, pa tudi da nam ne zaspi še preden je preoblečena v pižamico. Če imamo srečo jo tako držimo pokonci tja do 19 ure, največkrat pa naša lepotička zaspi že malce prej. Neža ima pač takšno zgodnjo uro in zaradi tega se ne sekirava preveč – kakor ji paše. Zbuja se nekako trikrat na noč in po dojenju nazaj zaspi. Četrtič je pa ura tam nekje okoli  5 zjutraj – takrat jo Mirjam prinese v najino posteljo in skrb nad njo prevzamem jaz. Njena mamica se obrne vstran in zasluženo in v miru (recimo) :-) odspi nekaj kitic, sam pa dokaj nahitro Nežo uspem uspavati.

Te občutke, ko tvoje dete zaspi ob tebi se ne da opisati. Ko tako poslušam njeno dihanje ob sebi, ko tako spokojno spi se mi kar malce blede od sreče. Še preden zaspi se pa skoraj vedno stisne k mojemu obrazu in s tistimi rokicami se nekako poizkuša dotakniti obraza in ko ji to uspe se ji čez obraz spreleti velik nasmeh. Občutki so res nepopisni – nekako takšni kot takrat ko sva prvič plesala. Naša malčica nato spi, če imamo srečo seveda, tudi več kot dve uri, največkrat pa ji uspe vsaj dobro uro. In takrat so vsa jutra tako lepa; če se delam da spim, me poizkuša zbuditi z rokicami in če tako ne gre, začne zbujati z svojim glasom – najprej potiho, nato pa čedalje glasneje. In ko vidi da odprem oči,takrat sem sigurno cel moker, saj če imam obraz blizu njenih ust, me celega oslini :-D Prav vidi se ji, da je srečna in komaj čaka na najino jutranjo telovadbo.

                  Takole se igram s svojim tatom

Najina telovadba je sestavljena od trebušnjakov po njeno, nato kolesarjenje po zraku z nogicami, potem pa se prime za moje prste in jo moram potegniti v sedeč položaj. Po njenih reakcijah vidim da ji to zelo paše. Ona bi seveda kar sedela, sedaj zadnje čase pa opažam, da se hoče že postavljati na svoje noge. Deklica malce prehiteva, ampak se lepo pogovorim z njo da jo to še vse čaka. Kot da razume kaj ji govorim s početjem kmalu preneha. Je res pridna in ubogljiva ta najina Neža. Vprašanje je, do kdaj bo tako :-)

Med tem časom Mirjam vstane, segreje kopalnico in pripravi vse za preoblačenje naše tamale. Takrat je tudi čas, da jo oddam v njene skrbne roke. Sam pospravim posteljo, srečen in komaj spet čakam na naslednje jutro, ko bova z Nežo spet norela v postelji. Vedno sem rad zjutraj potegnil v postelji in dremal še kakšno urico. Tega sedaj ni več in včasih se zalotim, da bi mi res prijalo še kaj takega…ampak jutra z Nežo in mojo Mirjam so nekaj fantastičnega in tega ne menjam za nič na svetu.

          v svoji postelji  pogovor z rožico

          -)  Včasih spim tudi v pomožni posteljici pri noni…

  • Share/Bookmark

Nič več novorojenček

Danes je moja hči stara tri mesece. Kako čas beži…saj človek kar verjeti ne more, da je minilo že toliko časa od dneva ko se je rodila.

Kako drobcena je bila, nebogljena….s strahom sem jo v porodnišnici pol ure po rojstvu prijel v naročje in bil ponosen kot še nikoli. Danes nisem nič manj, temveč še bolj, saj vsak dan sproti opažam spremembe pri njej. Ko gledam slike izpred treh mesecev in jih primerjam z zdajšnjimi, skoraj verjeti ne morem koliko je zrastla, pa dobila na teži…sedaj je prava dojenčica – polne roke, polne noge…lepi podplati in prstki na nogah…rokice so že v raziskovalnem delu, okušane vsak dan vsaj 100 krat…slinimo se maximalno kolikor se da, tako da že kar redno uporabljamo slinčke.

Neža je še vedno nebogljena, drobcena ni več…ko hoče, se že “pogovarja” z nama, se jezi – predvsem na vrtiljak nad posteljico, veliko se smeji, tudi joče ko ji kaj ne paše…rada se sprehaja, no, takrat hitro zaspi – verjetno je to znak, da ji paše na svežem morskem zraku. Zelo rada je nagec, predvsem na previjalni mizi – ona tam resnično uživa,  se smeji, pogovarja, telovadi, afne gunca…zdi se mi, da je to njen trenutno najljubši kotiček.

Kaj bi vse zamudil če ne bi bilo Neže…tega prej nisem vedel, sedaj vem…rad jo imam, zelo rad…ker vidim, kako hitro čas teče in posledično temu Neža raste in se razvija, se bom potrudil, da bom še bolj užival vsak preživeti trenutek z njo, tudi tiste trenutke, ko bi človek najraje imel v ušesih kakšne čepke :-) .

Trenutno delam cele dneve, in to štirinajst dni skupaj…uff kako pogrešam Nežo, pa njeno mamico tudi, da ne bo pomote…med razmišljanjem o svojih dveh dekletih se mi večkrat prikrade misel o še enem dojenčku,  saj mala Neža raste. Če se bo zgodilo, naj se zgodi – pa bo dobila naša dojenčica bratca ali sestrico.

 Neža še enkrat – vse najboljše za dopolnjene tri mesece oz. trinajst tednov. Tebi pa tudi hvala, ker si naju z mamico tako osrečila in resnično uživava živeti s teboj, tako kot upam, da tudi ti z nama.

Me spet slikaš? Jaz in moj Miško S tatom v San Simonu

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »