Arhivirana sporočila kategorije 'Glasba'

Obisk na radiu – drugič

Po dolgem času sem spet imel priliko obiskati lokalni radio. V njihovi nagradni igri sem dobil veliko plažno brisačo, moja ljubezen pa v neki drugi njihovi igri atraktivno majico.

V petek popoldan, ko sva jo peljala k noni, sem se na hitro odločil, da gremo tja. Ker je v tistem delu kar malce problemov z parkirišči sem šel k njim sam z Nežo. Nagrado sva hitro dobila, ker pa je Neža zelo zvedavo pogledavala naokoli in me spraševala kaj je to in kje sva, sem povprašal, če lahko stopiva v sobo za montažo iz katere se vidi njihov rumeni studio. V studiu sta se “mučila” tonska mojstrica, prikupna Lara  in karizmatični voditelj Iztok.Neža je z velikimi očmi in z gestami nakazala, da bi rada šla notri k njima. Pa tudi Lara naju je opazila in s kretnjami pokazala, naj vstopiva v studio.

Ker sta imela kar precej dela, saj sva bila tam ravno takrat, ko so poročila, vreme in podobne reči, nisva bila dolgo v napoto – toliko, da je obema ponudila čokoladne blazinice ob katerih je Iztok zavzdihnil, da je že dolgo tega kar jih je nazadnje jedel, Lari pa je še uspelo izvabiti iz Neže, da ji pove kako ji je ime. Ob mahanju in poslanih poljubčkih smo se poslovili.

Med potjo do avtomobila, ko sva premagovala stopnice, pa mi je zelo resno povedala, da ko bo velika, bo delala na radiu.

  • Share/Bookmark

Radio Capris

Še preden sem prišel živeti na Obalo, sem začel poslušati Radio Capris. Sprva samo na obiskih pri moji ljubezni, kasneje pa tudi preko interneta. No, odkar pa živim tu1 , pa je stalnica v mojem življenju. O njem sem nekoč, po zanimivem obisku pri njih, že napisal nekaj vrstic.

Od tistega časa se je zgodilo marsikaj z najino Nežo; dobila je skoraj že vse zobe, shodila je, pove že marsikaj, nekaj centimetrov in kilogramčkov je dobila, pa tudi po obnašanju je že postala prava “gospodičnica”  :-) …vseskozi pa jo spremlja omenjeni radio in dostikrat zapleše ob zvokih njihove glasbe.

Jutri praznujejo 15. obletnico delovanja, in ta dogodek je tudi razlog, za tale zapis, obenem pa bi jim rad čestital v svojem in Nežinem imenu in jim zaželel še veliko dobre glasbe in čimmanj motenj na njihovih frekvencah. ;-)

  1. dobra 3 leta []
  • Share/Bookmark

Gu-Gu in Neža

Naša mala dojenčica obožuje glasbo. To je verjetno po mamici, ki rada posluša skoraj vse zvrsti glasbe, pa tudi malce po meni, ki pa sem okusil glasbo tudi drugače.1

Neža uživa ob zvokih kakršnekoli glasbe ; oživi in čez obraz se ji nariše en velik nasmeh,  z očmi pa me išče po prostoru, saj ve, da jo bom stisnil v naročje in z njo norel, plesal, se stiskal…ena sama velika sreča jo je.

Sinoči po dolgem času z daljincem najdem nacionalno televizijo in ugledam najavo skupine, katero sem zelo rad poslušal v svojih mlajših letih. Nisem mogel verjeti svojim očem ko sem jih ugledal – Čarli, Tomo, Igor, Roman in Vidic…aaaaa, skupina Gu-Gu.2 :-) V trenutku sem se v mislih preselil več kot dvajset let nazaj, v istem hipu, pa sem že dajal televizor na glas in prijel Nežo v naročje in zaplesal. Oba sva bila srečna. Plesala sva in uživala ob lepih pesmicah; Sam po parku, Mi imamo se fajn in Ljubica mojga srca. No, sam sem zraven tudi pel, užival pa še toliko bolj, ker sem imel v objemu svojo princesko. Ona pa se je smejala, poslušala mene, poslušala glasbo in se slinila.3

Tako se je 28.decembra zgodilo troje; Neža je praznovala svoj mini rojstni dan4 , dobila je nov zobek, sam pa sem po dolgih letih zopet ugledal in slišal Gugujevce – zgledalo je, kot da so njej igrali ob teh dveh njenih dosežkih. :-)

Bravo Neža, bravo Gu-Gu…upam da pri tebi kmalu spet ugledam nov zobek, Gugujevci pa naj me razveselijo z kakšno cd ploščo uspešnic na policah trgovin, da jo kupim svoji hčeri.

                                    A sem lepa v tem krilcu?

  1. Hodil sem v glasbeno šolo - harmonika , v JLA pa sem se naučil igranja na klaviature,bobne in kitaro []
  2. v 80′ letih ena najpopularnejših skupin pri nas []
  3.  včeraj je dobila svoj tretji zobek []
  4. 6 mesecev []
  • Share/Bookmark

Prvi glasbeni koraki

Vedel sem da se bo to zgodilo, saj sem sam ljubitelj glasbe. Vseskozi, tako doma kot v avtu poslušam glasbo, zelo rad zabrenkam na kitaro, se kdaj pa kdaj vsedem za klaviature, si žvižgam tisto prvo jutranjo pesem katero slišim po radiu…glasba mi veliko pomeni – sicer sem pa v preteklosti tudi služil z njo, tako da je res zvesta spremljevalka skozi vsa moja obdobja, katera sem preživel.

V nedeljo sta moji punci zganjali norčije in na tla privlekli tudi razna glasbila za otroke. Tokli sta po bobnih, tamburinih in podobnih tolkalih in se zraven smejali da ju je bilo užitek gledati. Ko sem jih tako gledal me je prijela nezaustavljiva želja po igranju. Ker že lep čas nisem igral na klaviature sem jih takoj priklopil in začel igrati otroške pesmice. Neža se je umirila in z odprtimi usti gledala čudo, iz katerega se je slišala glasba. Začela je tudi stegovati rokice proti Yamahi in ni bilo vprašanja, da ji ne bi ugodil te njene želje.  Posadil sem jo zraven, oči so se ji zasvetile in začela je udarjati po tipkah. Kakšen nasmeh je bil to – glasen, slinast, razsposajen. Oba z mojo ljubeznijo sva uživala ob pogledu nanjo…kako tudi sama uživa in gleda tiste lučke, zraven pa posluša svoje ustvarjanje.

                             glasbenica Neža

Zgleda, da bo tudi Neža vzljubila glasbo – rada jo bo poslušala, saj jo rada poslušava oba njena starša, če jo bo pa rada ustvarjala in preigravala bomo pa videli, kaj bo prinesel čas.

  • Share/Bookmark

Koncert za Nežo

Že dolgo časa sem obljubljal, no, hmmm, ne ravno obljubljal, je bilo vse bolj v moji glavi, da je čas, da svoji Neži kakšno pesmico zapojem tudi ob spremljavi kitare. Že v začetku tedna sem si zadal, da se bo to zgodilo ta vikend. Sicer to ni nič kaj takšnega, tako težkega, ampak vseeno, …je varno spravljena na vrhu omare…ob trimesečni dojenčici pa je že vzeti nekaj z visoke omare podvig.

Zaradi dopustov sem štirinajst dni delal po cele dneve – Nežo sem zelo malo videl, saj ko pridem zvečer domov ona že sanja svoje sanje. Komaj sem čakal sobote, ko sem delal samo dopoldan in po kosilu je kitara že bila v bližni mojih rok. Na novo uglašena je čakala na pravi trenutek. Tudi ta je prišel…moja draga se je nekje izgubila – verjetno je kaj pametnega počela,v najslabšem primeru pa je sedela pri računalniku in prebirala sveže objave na Ringaraja portalu. Zelo rad sem sam z Nežo, že od vsega začetka najinega druženja, saj mi to zelo dviguje samozaupanje pri delu z dojenčkom. Saj joče, ampak ob tem vidim, da jo znam potolažiti na takšen ali drugačen način, norčav ali pa malce bolj resen.

Do spanja dojenčici ni bilo, sva pa prišla že do tiste faze, ko se hoče pogovarjati in takrat je zelo dovzetna na vse zvoke. Kako lepo in milo gleda ko te posluša…jaz se kar topim, ko jo gledam tako sijočo in srečno v moji bližini. Zelo čudno je gledala to veliko, črno reč v mojih rokah – in kako so se ji usta odprla od začudenja, ko je zaslišala, da ta reč oddaja čudne glasove. Začel sem igrati in peti otroške pesmice katere so mi prišle na pamet: Naša četica koraka, Čebelica Maja, Čuk se je oženil, Ringa ringa raja in podobne pesmice za otroke. Od vseh jo je najbolj impresionirala Huda mravljica – verjetno zato, ker ji jo pojem že od njenega rojstva. Ker že lep čas nisem brenkal, so me že začeli boleti prsti, pa sem si rekel, da na hitro še nekaj za svojo dušo, pa da vidim kaj “vžge” pri dojenčici. Na Queene ni trznila, na Dylana prav tako..na koncu pa sem se spomnil še na eno, katero ji tudi pojem od vsega začetka – predvsem takrat, ko jo imam v svojem naročju…tako pridno, mirno, spokojno – to je pesem od Faraonov, Ti znaš. Nisem mogel verjeti svojim očem in ušesom – obraz se ji je spremenil v en sam sijoč nasmeh, povrhu vsega pa je še začela zraven spuščati glasove, kot da bi pela. Bil sem šokiran in sem še danes.

Zavedam se, da Neža ni pela, vem pa, da ji je bilo všeč. Ali je hotela to povedati ali pa je res zraven pela, pa tega ne bom nikoli izvedel.

                            Me spet slikaš?

  • Share/Bookmark