Arhivirana sporočila kategorije 'miks'

Branje

Knjige me spremljajo že od samega otroštva. Oče je bil učitelj, tako da jih pri nas doma ni nikoli manjkalo, pa tudi zmeraj je govoril, da nikoli ni škoda denarja za knjigo, kar je padlo na plodna tla, saj sem jih od nekdaj “požiral”, tudi kupil sem jih precej. Sicer sem imel obdobja, ko knjig nisem ne vem kako prebiral, vendar se je vse spet spremenilo, ko sem spoznal svojo “vražjo primorko”. Tudi sama je namreč zaljubljena v knjige in jih dobesedno “požira” še sedaj, kljub obveznostim v službi in doma, kjer podpira vse tri vogale, pa še kakšnega zraven.
Z branjem knjig, časopisov, in še marsičesa drugega sva pa okužila tudi najino Nežo. Že od majhnega ima rada v rokah knjigice, slikanice, reklame in vsak večer pred spanjem ji še vedno prebereva kakšno zgodbico ali pravljico – to ji bova počela, dokler bo to želela. Vse to zgleda pozitivno vpliva na njo, kar se pozna tudi v šoli….pred dnevi je kot prva v razredu že končala Bralno značko. Sicer so ta dan končali še trije, ampak vseeno je bila prva prva :D
Bravo Neža…ponosen sem nate.
bralna značka

  • Share/Bookmark

Rana ura, zlata ura

Glede na to, da smo ponoči menjali uro, naj bi bilo spanja malo več, ampak Neža tega ni upoštevala…ob petih in pol je že gledala kot čuk in mi “težila”, da ne more več spati, potem je še morala na WC in je bilo vsega lepega konec. Ne vem sicer zakaj, ampak glede na to, da je zelo samostojna, in si zna pripravit zajtrk, prižgat TV za kakšno risanko, je hotela, tako kot vedno, da sem z njo v dnevni sobi.

Čeprav si nisem mislil, da bom tako zgodaj vstal,  je bilo pa zato zgodnje nedeljsko jutro nadvse produktivno. Glede na to, da v akvariju že nekaj časa ni prebivalcev, sem se končno odločil, da ga počistim in pripravim za novo vselitev. Neža je medtem časom risala in barvala, jaz pa sem začuda hitro postoril vse, kar sem moral. Ker se že lep čas nismo sprehajali po Izoli, sva se nahitro dogovorila, da greva na kavo in na sprehod.

Na kavi

Sprehod se nama je kar zavlekel. Poleg standardnega postanka na kavi v Diani, sva “firbcala” po izložbah (predvsem pri DZSju ;) ) , potem pa skozi marino v kateri tudi že nisem bil sto let, počasi domov.

Izola

  • Share/Bookmark

Postelja

V vseh mojih zapisih pa še nisem omenil na čem in kje spi Neža. Kot dojenčica je prve tri mesece spala v spalnici (da je bila ob mamici ) v zibelki, katero nam je posodila soseda Barbara. Še pred dopolnjenim tretjim mesecem, pa se je že preselila v svojo sobico, v svojo taveliko posteljo. 

Ta postelja ni nič posebnega, ali pač…stara je približno 25 let – takrat jo je njen dedi1 namreč “zadel” na srečolovu in tega ni omenil nikomur…shranil jo je in čakal na svojega prvega vnuka oz.vnukinjo. No, z bratom sva ga kar dolgo pustila čakati :-) , ampak tudi to se je zgodilo…rodila se je Neža in takrat smo presenečeni izvedeli za to zgodbo.

Marsikdo iz mojih krajev2, bo spoznal to posteljo, katero uporablja moja hči…narejena je bila v Radečah – v lesni tovarni Sopota Radeče, katera je kasneje neslavno propadla, znana pa je bila ravno po teh kvalitetnih posteljicah. Narejena je iz masivnega lesa, s pomično stranico, na koleščkih…Neža jo rada uporablja in jo bo še nekaj časa. Ko jo bo prerasla, pa jo bom spravil na varno, kjer bo čakala na novega dojenčka..ali bo to spet pri nas, ali pa pri bratu – tega pa še ne vemo ;-)

 

dsc0140.jpg

dsc0139.jpg

PS:V tem članku je še nekaj slikic postelje in njene sobice.

  1. moj oče []
  2. predvsem starejši []
  • Share/Bookmark

Nosek

 

 Ne vem, če sem že pisal o kakšni stvari, katere Neža ne mara oz.noče sodelovati pri njih. Moram priznati in jo tudi pohvaliti, da je res pridna deklica, da rada pomaga pri kakšnih opravilih – pri svojih devetnajstih mesecih zelo rada pripravi mizo za obed - zajtrk, kosilo, karkoli…ko nosi krožnike je tako resna in ob tem se ne pusti motiti…lepo jo je videti tako brižno in važno ko to počne. :-)

No, obstaja pa stvar, pri kateri nikakor ne uživa, in verjamem, da pri tem uživa malokateri malček – to je čiščenje nosu. Po priporočilu in nasvetu babice, sva oba zelo pridna pri temu, Mirjam še toliko bolj, saj je to večkrat naredila1 …to počneva prav vsak dan in kljub temu, da dostikrat ni videti, da bi karkoli bilo v njenem nosku, vedno, potegneva ven kakšen sluzast tujek…verjetno tudi zaradi tega še ni imela vnetja ušes, za katerega pravijo da zelo boli in da ni prijetno.

Kljub temu, da ji vedno nežno prigovarjam, da bo v vsako nosnico dobila po eno kapljico, se tega zelo brani…sigurno ji ni prav prijetno, ampak vedno popusti saj se verjetno zaveda, da ji hočeva samo dobro…in na koncu se oba smejiva ko ji brišem solzice.

To je zaenkrat edina stvar, katero “sovraži”…drugače je pa itak dobrovoljka – rada se smeji, pleše, govori…prav užitek je biti v njeni družbi in popoldnevi, ko sva sama, ko je mamica v službi, so mi prav všeč…resnično uživam, kljub temu da nimam časa zase…še lepši so pa dnevi, ko smo vsi trije doma – to je pa ponavadi ob nedeljah, ko pohajamo po mestu, marini, pri svetilniku…priznam, da mi je bilo v glavnem lepo v življenju, Neža in njena mamica pa sta tisto najslajše in najlepše – zaradi njiju so vsi problemi tako majhni in težave skoraj same od sebe izginjajo iz mojega življenja.

pripomočki za čiščenje noska

  1. to počneva zjutraj in zvečer []
  • Share/Bookmark

Vesel Božič in Srečno 2009

Leto je naokoli…spet so tu tisti lepi, topli trenutki, ko je vznožje okrašene jelke polno darilc, ko stanovanje diši po sveže pečenih piškotih, ko smo vsi nekako še bolj srečni kot ponavadi….in prav je tako, zato pa so prazniki, da nas osrečujejo.

Vsem Vam, ki tale moj blog berete redno, ali pa samo občasno…mogoče ste celo prvič tu, želim v letu 2009 veliko topline, sreče, zdravja, veselja in smeha….radi se imejte…

 Vesele Božične praznike in Srečno v letu 2009

vam želimo Neža, Mirjam in moja malenkost 

navihani božiček

 dsc0004.jpg

pogled skozi okno

  • Share/Bookmark

Radio Capris

Še preden sem prišel živeti na Obalo, sem začel poslušati Radio Capris. Sprva samo na obiskih pri moji ljubezni, kasneje pa tudi preko interneta. No, odkar pa živim tu1 , pa je stalnica v mojem življenju. O njem sem nekoč, po zanimivem obisku pri njih, že napisal nekaj vrstic.

Od tistega časa se je zgodilo marsikaj z najino Nežo; dobila je skoraj že vse zobe, shodila je, pove že marsikaj, nekaj centimetrov in kilogramčkov je dobila, pa tudi po obnašanju je že postala prava “gospodičnica”  :-) …vseskozi pa jo spremlja omenjeni radio in dostikrat zapleše ob zvokih njihove glasbe.

Jutri praznujejo 15. obletnico delovanja, in ta dogodek je tudi razlog, za tale zapis, obenem pa bi jim rad čestital v svojem in Nežinem imenu in jim zaželel še veliko dobre glasbe in čimmanj motenj na njihovih frekvencah. ;-)

  1. dobra 3 leta []
  • Share/Bookmark

Mala “čveka”

Minilo je že kar nekaj časa, odkar je najina deklica izgovorila prvo besedo. Sedaj že govori raznorazne besede, se pogovarja z vsemi svojimi igračami, sama s sabo, z ljudmi ki jo obdajajo…prav lepo je, ko sama pove, kaj želi, če pa še tega ne zna, pa prav nazorno pokaže kaj bi rada. Je iznajdljiva, tako da zelo hitro ugotovim kaj hoče.

Tudi ujeziti se zna, in se krega kot “tavelika” – takrat se mi zdi zelo smešna…po drugi strani pa zelo lepo izkazuje nežnost in svojo pripadnost tako z dejanji kot z svojimi besedami. Je resnično prava “rakica” po nebesnem znaku.

Nekaj besed  s katerimi trenutno komunicira:

mama, tata, nona, nono, copata, teta, tam

dida – dedi    baba – babica    Kemen – Klemen   Nenja – Neža    Jaija – Janja     oda – voda    oka – žoga    pim – pijem    kaka – kakati     auto – avto    Mima – Mirjam     Igoj – Igor     nina – spati   ala - hvala    tuki – tukaj

To je nekaj besed, s katerimi me nasmeje in preseneča dan za dnem. Lepo je biti tata male Neže in resnično uživam v očetovstvu.

-)

Ko padem, keksa iz rok ne izpustim :-)

pred spanjem rada kaj preberem

pred spanjem rada kaj preberem

s prijateljico Klaro

s prijateljico Klaro

 

  • Share/Bookmark

Vse najboljše moja princeska

Leto je naokoli…kako čas hitro beži…spomnim se dogodka, kateri mi je tako spremenil življenje, kot bi bil včeraj…moje življenje je dobilo neko novo dimenzijo – postal sem oče čudovitega otroka, moje, oz. najine Neže.

Njen prvi rojstni dan se je letos zelo lepo poklopil, saj je prišel na soboto. Moja draga se je maximalno potrudila pri organizaciji…no, tudi sam sem nekaj prispeval k temu, da se je tamala lepo počutila, in da je uživala v krogu svojih najbližjih, kot tudi v krogu svojih najljubših prijateljev in prijateljic. Na fešto smo namreč povabili naše najbližje, njeno babico, dedija, nonota, nono, strica, teto, bratranca in pa Zalo s Tadejem1 . Stric Tomaž, se je opravičil zaradi obveznosti, jo je pa zato predčasno obiskal pred dnevi.

Popoldan pa so bili povabljeni njeni najboljši prijateljčki : Val, Enei, Matia, Gal, Erika in Klara s svojimi starejšimi spremljevalci. Tudi oni so se opravičevali – Klara se je opravičila zaradi dopustovanja, Matia pa je dobil ravno na ta dan povišano temperaturo. No, Klara in Matia, zamudila sta veliko, ampak v Nežinem imenu vama obljubim, da bosta nadoknadila zamujeno, pa čeprav z kakšnim sladoledom in kavico ali pivom za starše. ;-)

Bilo je veliko smeha, nekaj malega tudi joka, kričanja, otroškega žlobudranja…bilo je veliko čofotanja v bazenu, igranja, bilo je crkljanja…bilo je lepo, vsaj tako je bilo razbrati z večine obrazov, ki so bili v soboto prisotni na Nežinem slavju.

Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu…vesel sem, kot tudi moja ljubezen , da ste prispevali s svojo prisotnostjo k popolnemu dnevu moje čudovite hčere Neže.

                       Težko je takole čakati na prijatelje…   -)

PS: V naslednjih dneh pa sledi foto objava.

  1. najboljša prijateljica, bivša soseda od Mirjam []
  • Share/Bookmark

Prehlad

Vse je enkrat prvič, sem napisal v eni svojih prvih objav. No, tudi bolezen pride enkrat. Neža je v dnevih pred dopustom dobila prehlad. Domnevam da od mene, jaz pa od očeta, ko sem se potikal po svojih krajih1

Najprej sem sam zbolel, ko sem se pozdravil, pa je prišel dan, ko najina Neža ni bila tako razpoložena kot ponavadi. Že po njenem obnašanju se je videlo, da ni prava – razigrana je bila samo na trenutke. Tretji dan pa je revica zakuhala – vročina se je vzdignila tudi na 38,5. Baje to za otroka ni veliko, če si pa navajen , da tvoj otrok nima težav je pa že pri tej temperaturi rahla panika, tako da sem na nedeljo popoldan klical dežurnega, kateri me je prijazno pomiril, da tudi če otrok odklanja gosto hrano, da pa normalno pije, da je strah odveč – bati se je treba samo dehidracije.. No, najina Neža je pila dovolj tekočine tako da sva bila po tem telefonskem pogovoru oba z Mirjam pomirjena.

Po tednu dni se je mala pobrala in spet je postala prava navihanka…sam pravim, kar naj bo, saj jo nekako že znava ukrotiti, bolezen pa se naj jo le na daleč izogiba. ;-) Mislim, da jih bo še prehitro domov nosila, saj se počasi bliža njen odhod v vrtec. :-(

PS: Njenega prehlada se je nalezla tudi njena mamica, katera pa ima večje probleme – saj ji je prehlad preskočil na ušesa tako da je morala pomoč poiskati celo v bolnici.

                                    razmišljam o ….

  1. bil na koncertu Little pigov []
  • Share/Bookmark

Leto je naokrog…

Te dni mineva leto dni, odkar sem napisal prvo objavo. Niti v sanjah si nisem upal predstavljati, da bom imel stalne bralce bloga, katerega pišem za najino Nežo.

Res je, da zadnje čase pišem bolj malo, razlog temu pa je najina navihanka, saj je resnično živa kot poper in zahteva maximalno angažiranost okoli nje. Ni mi žal za to, saj resnično uživam v očetovstvu – mi je pa žal zaradi vas, ki obiskujete moj blog. No, naj vas potolažim, da se bom poskušal popraviti in da bom že v naslednjih dneh objavil nekaj novih zapisov.

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »